ponedeljek, 17. avgust 2026 leto 31 / št. 229
Logistična nočna mora: Iranske rakete pregnale ameriška oporišča 4200 kilometrov vstran, zato je oskrba vse slabša
Te dni se je razkrilo to, na kar so mnogi opozarjali že od začetka agresije ZDA in Izraela na Iran – da je Iran z uspešnim uničenjem ameriških oporišč in blokado Hormuza uspel ZDA spraviti v logistično nočno moro.
Povedano preprosto: ker svojih ladij ZDA ne morejo več oskrbovati iz Bahrajna, Kuvajta in oporišč v drugih državah Zaliva so morale svojo glavno logistično oskrbo preseliti v oporišča Diego Garcia, ki pa se nahaja 4200 kilometrov daleč v oceanu.
Ker svojih ladij ZDA ne morejo več oskrbovati iz Bahrajna, Kuvajta in oporišč v drugih državah Zaliva so morale svojo glavno logistično oskrbo preseliti v oporišča Diego Garcia, ki pa se nahaja 4000 kilometrov daleč v oceanu.
In tudi to oporišče ni nedosegljivo za iranske rakete.
Ker so poti do oskrbe ladij tako dolge, je hrana, mi prispe do ladij pogosto neuporabna, gnila ali neužitna.
Sveže mleko je zato postalo nedosegljivo, enako sadje, zelenjava in podobne dobrine. Težave so tudi z zobnimi pastami, sredstvi za osebno higieno in tako naprej…
O tem brez zadržkov poroča celo New York Times.
V članku se trdi, da so se težave ameriške mornarice začele takoj po iranskih prvih zadetki v oporiščih ZDA, po katerih je glavno regionalno logistično središče mornarice v Bahrajnu zaradi iranskih raket in brezpilotnih letal zagorelo.
Težave z oskrbo letalonosilke U.S.S. Abraham Lincoln so se zato začele kmalu po prvem dnevu vojne.
Iranski napad, povračilo za ameriško-izraelski napad na Teheran, je uničil velik del oporišča.
In ko je to zagorelo, je zagorelo tudi glavno logistično središče, na katerega se mornarica zanaša že desetletja.
Mornarica je potrebovala načrt B, da bi še naprej oskrbovala mornarje, ki so delali neprekinjeno, da bi vojna letala opravljala napadalne misije, in kasneje vzdrževala blokado iranskih pristanišč.
Izraelski mediji so že prej poročali o tem, da naj bi Pentagon sprožil »skrivno« operacijo, s katero bi v bistvu umaknil strateška sredstva iz neposrednega dosega iranskih napadov proti »zaščitenim zalednim vozliščem«, kar je starajočo se in sklerotično ameriško vojsko pripeljalo na rob propada.
Pentagon je na skrivaj sprožil »obrambni lok«, s katerim je strateška zračna sredstva premaknil stran od bližnjevzhodnih oporišč na prvi črti v bližini Irana v zaščitena zaledna oporišča.
Po odpovedanih napadih so ZDA prešle na strategijo »odvračanja čez obzorje«, da bi zaščitile sile pred iranskimi raketami.
This is unbelievable.
— Robert Bruce (@24_70xu) August 15, 2026
Iran’s strikes have been so precise and deadly that they have destroyed major US Navy logistics infrastructure in Bahrain, Kuwait, and Oman.
The supply problems the USS Abraham Lincoln is facing right now are a result of these strikes. The US Navy… pic.twitter.com/tD5GVms1pv
Izguba oporšča v Bahrajnu je prispevala k številnim poročanim težavam z letalonosilkami, ki podpirajo operacije proti Iranu.
NYT podrobno opisuje, kako bo slabša USS Lincoln zdaj nadomestila USS George Washington, ki bo prišla iz INDOPACOM-a, zaradi česar bo 7. flota ostala brez prednje nameščenih letalonosilk na ključni »kitajski fronti«.
Lahko sklepamo, da je iranska strategija delovala: odvzeti ZDA oči in ušesa v regiji z napadi na radarske sisteme, preobremeniti zračno obrambo – katere zaloge ni mogoče obnoviti – s poceni brezpilotnimi letali in balističnimi raketami prve generacije za enkratno uporabo; nato, ko je bojišče dovolj oblikovano, pa začeti z izstreljevanjem najnaprednejših in natančnih balističnih raket, ki zadevajo dejanska logistična vozlišča, poveljstva itd., da bi ZDA prisilili, da se čim bolj odmaknejo od dosega.
To pa nato obremeni degradirano logistično verigo do te mere, da se zlomi, kot vidimo zdaj z osupljivim poslabšanjem morale na ameriških ladjah
Ameriška vojska je ob tem med vojno z Iranom izgubila vsaj 45 brezpilotnih letalnikov MQ-9 Reaper oziroma približno 25 odstotkov svoje flote, so povedali trije ameriški uradniki, seznanjeni z zadevo.
Nekateri so dodali, da so Hutiji že uničili dodatnih približno 10 odstotkov, kar bi jih verjetno približalo 35 odstotkov skupnih izgub v zadnjem letu ali dveh.
Zanimivo je, da WaPo poroča, da niso bili vsi sestreljeni, ampak so mnogi očitno postali žrtve iranskega – morda ruskega – elektronskega bojevanja.
Nedoločeno število je strmoglavilo, potem ko je komunikacijska povezava njihovih operaterjev z droni odpovedala, je dejal uradnik.
V resnici izgube verjetno predstavljajo celo več kot 35 odstotkov, ker skupno število dronov v floti ne pomeni nujno, da so vsi v uporabnem ali letečem stanju, vsaj ne v danem trenutku opozarja Substack kanal Simplicius.
