REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nadzor klepetov: Pozor, EU uvaja ukinitev zasebnosti sporočil - skozi zadnja vrata in sredi poletne letargije!

Nadzor klepetov: Pozor, EU uvaja ukinitev zasebnosti sporočil - skozi zadnja vrata in sredi poletne letargije!Vir: Posnetek zaslona, X

7. julija 2026 je Evropski parlament s 331 glasovi proti 304 odobril nujni postopek za ponovno obravnavo »nadzora klepetov« (»Chat Control«) – ukrepa, ki bi platformam omogočil množično skeniranje zasebnih sporočil.

Tudi številni slovenski poslanci so glasovali za to množično vohunjenje.

Pod pretvezo zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem se odpirajo vrata vseobsežnemu nadzoru 450 milijonov Evropejcev.

Zakaj je to nevarno in zakaj je pravica do zasebnosti temelj demokratične družbe?

Proceduralni trik pred poletno pavzo

V torek, 7. julija 2026, je Evropski parlament z minimalno večino (331 proti 304, 11 vzdržanih) sprejel zahtevo za nujni postopek (C10-0178/2026), ki omogoča, da se o predlogu glasuje brez običajnega parlamentarnega postopka – s skrajšanimi razpravami in brez ustreznega časa za pregled.

To pomeni, da bi lahko že v četrtek, 9. julija, prišlo do glasovanja o podaljšanju začasne uredbe, ki platformam omogoča prostovoljno skeniranje zasebnih sporočil. Če 361 poslancev ne glasuje proti, se predlog avtomatično sprejme.

Zasebnost ni privilegij. Zasebnost je temeljna pravica. In temeljne pravice se ne smejo ukinjati po kratkem postopku. A prav to pravkar počne - Evropski parlament, na zahtevo Evropske komisije.

Kritiki opozarjajo na cinično načrtovanje: četrtek je zadnji dan pred poletno pavzo, ko je veliko poslancev že na poti v počitnice. Nemški poslanec Martin Sonneborn je opisal, kako mu je predsednica parlamenta Roberta Metsola po natančno 60 sekundah izklopila mikrofon, ko je poskušal opozoriti na nepravilnosti postopka.

Kaj je Chat Control in zakaj je sporen?

Chat Control (uradno »Child Sexual Abuse Material Regulation« – CSAR) je predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2022. Cilj je boj proti spolnemu izkoriščanju otrok na spletu, vendar kritiki opozarjajo, da predlog dejansko legalizira množično skeniranje vseh zasebnih digitalnih komunikacij – vključno s šifriranimi sporočili in fotografijami.

Prva različica, Chat Control 1.0, je bila začasna uredba, ki je veljala do aprila 2026 in je platformam omogočala prostovoljno skeniranje zasebnih sporočil.

Parlament je 26. marca 2026 zavrnil njeno podaljšanje.

Zdaj se vrača skozi zadnja vrata: namesto podaljšanja uveljavljene uredbe so države članice pripravile »nov« predlog, ki je vsebinsko skoraj identičen, vendar formalno drugačen – in ga želi sprejeti v nujnem postopku.

Zakaj skeniranje uničuje šifriranje

Glavna tehnična težava je tako imenovano »client-side scanning« – analiza vsebine na napravi uporabnika, preden se sporočilo šifrira in pošlje. Čeprav zagovorniki trdijo, da šifriranje ostane matematično nedotaknjeno, dejansko uničuje bistvo »end-to-end« šifriranja: zagotovilo, da lahko vsebino sporočila prebereta le pošiljatelj in prejemnik.

Ko platforma vgradi plast pred-šifriranega skeniranja, vsako sporočilo ali fotografija najprej preveri po bazah znanih spolnih zlorab in modelih umetne inteligence. Če sistem označi vsebino, se ta posreduje oblastem. Če ne, gre skozi običajno šifrirano pošiljanje.

To pomeni, da bi lahko že v četrtek, 9. julija, prišlo do glasovanja o podaljšanju začasne uredbe, ki platformam omogoča prostovoljno skeniranje zasebnih sporočil. Če 361 poslancev ne glasuje proti, se predlog avtomatično sprejme.

Problem: ko enkrat ustvarite »zadnja vrata« za en namen, jih lahko izkoristijo tudi drugi – kriminalci, tuji vohuni ali avtoritarni režimi.

Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2024 v zadevi Podchasov proti Rusiji jasno razsodilo, da zahteve po odpiranju šifriranih komunikacij »ne morejo veljati za potrebne v demokratični družbi«.

Zakaj je pravica do zasebnosti temelj demokracije

Pravica do zasebnosti ni luksuz – je temeljna človekova pravica, zapisana v 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP): »Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in svoje korespondence.«

Sodišče v Strasbourgu je korespondenco široko razlagalo: pokriva ne le pisma, temveč tudi elektronska sporočila, podatke na trdih diskih in vse oblike komunikacije. Zaupnost komunikacije med odvetnikom in stranko je še posebej zaščitena, ker je »temelj zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko« in posledično temelj pravičnega sojenja.

Svoboda izražanja in »chilling effect«

Množični nadzor ustvarja »chilling effect« – učinek podhladitve, zmrzovanja.

Ko ljudje vedo, da vlada nadzoruje njihove komunikacije, začnejo cenzurirati svoje misli, se izogibajo določenim temam ali osebam, se bojijo izražati manjšinska mnenja. Študije so pokazale, da se zavedanje nadzora znatno zmanjša pripravljenost ljudi, da govorijo proti večinskemu mnenju ali obiskujejo kontroverzne vsebine.

To ne škodi le posameznikom – škodi celotni demokraciji. Demokratična družba potrebuje živahno razpravo, žvižgače, novinarje, ki raziskujejo korupcijo, in aktiviste, ki organizirajo proteste. Vse to zahteva zaupno komunikacijo.

Proporcionalnost in pravna država

Pomembno je vedeti: 8. člen EKČP dopušča posege v zasebnost le, če so »v skladu z zakonom« in »potrebni v demokratični družbi«. To pomeni tri kumulativne pogoje: zakonitost, legitimni cilj in proporcionalnost.

Chat Control ne izpolnjuje testa proporcionalnosti: namesto ciljnih preiskav proti osumljencem (s sodnim nalogom) uvaja splošni nadzor nad 450 milijoni ljudi. To je kot da bi policija vsak dan preiskala vsak dom v Evropi, ker bi morda v enem našli dokaz o zločinu.

Tehnologija ob tem ni zanesljiva. Študija Evropskega parlamenta je ugotovila, da trenutno ne obstaja tehnološka rešitev za zaznavanje spolnega zlorabljanja otrok brez neprejemljivo visoke stopnje napak. V Irski je bilo 20,3 % prejetih poročil lažnih pozitivov – nedolžnih fotografij, a napačno označenih.

Ko enkrat ustvarite »zadnja vrata« za en namen, jih lahko izkoristijo tudi drugi – kriminalci, tuji vohuni ali avtoritarni režimi. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2024 v zadevi Podchasov proti Rusiji jasno razsodilo, da zahteve po odpiranju šifriranih komunikacij »ne morejo veljati za potrebne v demokratični družbi«.

Sistemski učinek: policija se utaplja v množici lažnih alarmov, resnični storilci pa se preprosto preselijo na platforme, ki jih nadzor ne pokriva.

Kdo se upira?

Več držav članic se zaveda nevarnosti. Slovenija je oktobra 2025 jasno povedala, da trenutnega predloga ne podpira, ker je »problematičen in predstavlja neproporcionalen poseg v zasebnost komunikacije«.

Nemčija, Poljska, Avstrija in Nizozemska so tudi nasprotovale množičnemu skeniranju. Toda italijanska vlada je kljub uradnemu opozarjanju na tveganja množičnega nadzora na koncu vseeno podprla predlog.

Signal je grozil, da bo zapustil EU, če bo predlog sprejet. Meta (WhatsApp) in X (Twitter) sta opozorila, da predlog ogroža zasebnost in digitalno varnost.

Evropski parlament je marca 2026 z zgodovinsko majhno razliko (307 proti 306) zavrnil nadaljevanje množičnega skeniranja. Zdaj se isti predlog vrača s proceduralnimi triki, tik pred poletno pavzo, ko so poslanci odsotni ali utrujeni.

Namesto ciljnih preiskav proti osumljencem (s sodnim nalogom) se uvaja splošni nadzor nad 450 milijoni ljudi. To je kot da bi policija vsak dan preiskala vsak dom v Evropi, ker bi morda v enem našli dokaz o zločinu.

To ni le tehnična razprava o otroški zaščiti. To je boj za bistvo demokratične družbe: ali imamo pravico do zasebnega pogovora?

Ali lahko zaupamo, da naša sporočila, fotografije in misli niso pregledovana s strani algoritmov in oblasti?

Kot je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice: oslabitev šifriranja z ustvarjanjem zadnjih vrat »bi očitno omogočila rutinski, splošen in nediskriminatoren nadzor osebnih elektronskih komunikacij«. To ni potrebno v demokratični družbi.

To ni zakonito. To ni Evropa, v katero verjamemo in za katero smo glasovali.

Kontaktirajte svoje evropske poslance. Zahtevajte, da v četrtek glasujejo PROTI Chat Control-u.

Kaj lahko storite?

- Kontaktirajte svoje evropske poslance. Zahtevajte, da v četrtek glasujejo PROTI Chat Control-u.

- Delite informacije. Večina ljudi ne ve, kaj se dogaja.

- Zahtevajte odgovore od političnih strank, ki naj bi zagotavljale pravico do zasebnosti, a molčijo.

Zasebnost ni privilegij.

Zasebnost je temeljna pravica. In temeljne pravice se ne smejo ukinjati po kratkem postopku.

A prav to pravkar počne - Evropski parlament, na zahtevo Evropske komisije!

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke