250 000 evrov nagrade za napad na ruski jedrski ščit: NATO objavil natečaj za onesposabljanje ruskih letališč

Poveljstvo NATO za transformacijo (ACT) in NATO-Ukrajinski skupni center za analizo, usposabljanje in izobraževanje (JATEC) sta 19. junija 2026 uradno objavila »inovacijski izziv« z naslovom »Persistent Airfield Denial« (Trajno onesposabljanje letališč) – v Rusiji.

Nagradni sklad znaša do 250.000 evrov za rešitve, ki bi lahko trajno omejile uporabo »sovražnikovih letališč in letalske infrastrukture.«

Our political leaders are taking us to war with Russia without even permitting a debate or discussion about it. pic.twitter.com/X1gMBx6Lzm

— Glenn Diesen (@Glenn_Diesen) June 27, 2026

Rok za prijave je 20. julij 2026, razglasitev finalistov pa bo 11. avgusta 2026.

V kolikor imate kakšne zanimive ideje za »ciljanje ruskih letal, stez, skladišč goriva in streliva, zemeljske infrastrukture« – je tu lepa priložnost za hiter zaslužek.

Tehnologije, na katere v NATO računajo, so brezpilotna letala, avtonomno strelivo, roji dronov, in druge »alternativne metode dostave.«

Z eno tako metodo - pretihotapljenimi droni v tovornih tovornjakih - so Ukrajinci enkrat že napadli ruske strateške bombnike.

Ključne zahteve so: delovanje na velike razdalje, odpornost na elektronsko bojevanje, delovanje brez satelitske navigacije, delovanje v vseh vremenskih pogojih

Prva verzija sistemov mora biti pripravljena v 6 tednih po testiranju, polna implementacija pa v 12 mesecih.

Glenn Diesen, norveški profesor političnih znanosti, je v svoji objavi na X opozoril na temeljno pomanjkljivost te politike: »Naši politični voditelji nas vodijo v vojno z Rusijo, ne da bi sploh dovolili razpravo ali diskusijo o tem.«

Diesen je v več intervjujih opozarjal, da NATO-ova politika v Ukrajini ustvarja varnostno tekmovanje, ki vodi v eskalacijo.

spiderweb.jpg

Zgornji »natečaj« namreč pozablja, da bi z onesposobitvijo letališč onesposobili enega od treh »udov« ruskega jedrskega sistema odvračanja.

Kaj takega bi bilo v hladni vojni nekaj povsem nepredstavljivega.

Kot neoklasični realist Diesen opozarja, da Rusija NATO-ovo širitev v Ukrajino dojema kot eksistencialno grožnjo in bo temu ustrezno ukrepala – ne glede na to, ali se NATO strinja z ruskimi ocenami groženj.

To je klasičen primer varnostne dileme, kjer ukrepi, ki jih ena stran dojema kot obrambne, druga stran dojema kot grožnjo.

Iskanje inovativnih rešitev za onesposabljanje letališč je vojaško logično.

Vendar takšni ukrepi povečujejo ofenzivno naravo konflikta, zmanjšujejo prostor za diplomacijo in povečujejo tveganje širše eskalacije, saj jasno kažejo, kako globoko je NATO postal »stran v spopadu.«

nato_gnoji.jpg

Po analizi francoskega vojaškega raziskovalnega inštituta (IRSEM) in sodbe ICTY v zadevi Tadić država ne postane stran v mednarodnem oboroženem spopadu, ko zgolj financira opremo, deli obveščevalne informacije ali usposablja vojake druge države.

Ko pa neposredno bojno sodeluje pri »načrtovanju in nadzoru vojaških operacij druge države«, daje vojaške baze za napade na tretjo državo in je »neposredno povezana s sovražnostmi« (direct connection to hostilities) potem - je stran v spopadu.

In zgornji »natečaj« to dokazuje.

Po mnenju pravnega strokovnjaka Scotta R. Andersona (Opinio Juris) in drugih analitikov, je ključno vprašanje, ali ZDA/NATO delijo »actionable intelligence« (podatke, ki omogočajo neposredne napade) in ali sodelujejo pri ciljanju.

Številni zahodni mediji so že razkrili, kako globoko so članice NATO vpletene v vodenje operacij Ukrajine.

Če je to res, bi to lahko preseglo prag za status strani v spopadu.

Če bi NATO (tudi za Rusijo, objektivno že je) postal stran v spopadu, bi v okviru obstoječega oboroženega spopada NATO-ove vojaški cilji (baze, ladje, letala) postali legitimne vojaške tarče po mednarodnem vojnem pravu.

V to spadajo tudi logistika in tovarne, ki izdelujejo opremo za Ukrajino.

nato.jpg

Rusija je večkrat obtožila ZDA in NATO »posredne vpletenosti« (indirect involvement), vendar ni dosledno zavzela pozicije, da so NATO države formalno »co-belligerents«.

Če bi Rusija presodila, da je NATO presegel prag, ali če bi NATO dejansko presegel prag (npr. z neposrednim sodelovanjem pri napadih), bi lahko situacija eskalirala v mednarodni oboroženi spopad med Rusijo in NATO – z vsemi pravnimi in strateškimi posledicami, vključno z možnostjo jedrske eskalacije.

Ampak na Zahodu se na to požvižgajo.

Napad na enega od udov ruske jedrske triade načrtujejo odkrito, javno – celo s pomočjo javnih natečajev…

Ko bo sledil ruski odgovor, bodo pa jadikovali zaradi »neizzvanih napadov« na »civilne cilje.«