Ukrajinizacija Evrope: »Če bodo Evropejci zaostrovali, bo Rusija napadla dobavne verige in tovarne v sami Evropi!«

George Beebe, nekdanji direktor CIA za analizo Rusije in trenutno direktor za veliko strategijo na Quincy Institute for Responsible Statecraft je nedavno na kanalu Glenna Diesna spregovoril o nevarnostih, ki prežijo na Evropo, medtem ko se ZDA počasi umikajo z evropskega kontinenta.  

ZDA se namreč prilagajajo multipolarnemu svetu tako, da svojim »vazalom« dodeljujejo nove naloge, medtem ko se same ukvarjajo s »prednostnimi regijami«.

ZDA dajejo zato prednost zahodni polobli in vzhodni Aziji, kjer se nahaja njihov glavni tekmec.

Torej prvič po desetletjih Evropa ni več prva prednostna naloga ZDA. Dejansko je, kot kaže, daleč na tretjem mestu. In to od ZDA zahteva, da se umaknejo iz Evrope, ne glede na to, kdo je predsednik. To je trend, za katerega lahko pričakujemo, da se bo nadaljeval tudi po Donaldu Trumpu.

George Beebe je nedavno napisali članek o tem, kako je umik vojakov iz Nemčije smiseln.

Toda, kakšne predvidljive in nepredvidene posledice ima lahko ta korak?

»No, moja ocene je, da morajo Združene države, če želijo zmanjšati svojo vpletenost v Evropi, kar menim, da je strateško nujno, pripraviti teren za to; to morajo storiti na nadzorovan in urejen način, ne pa tako, da Evropo pustijo v razsulu, nestabilno in nagnjeno h konfliktom, kot je trenutno. Torej, ko se je Trumpova administracija precej nenadoma in nepričakovano odločila za vojaški umik iz Evrope, to ni dejansko izboljšalo dolgoročne obete za zmanjšano prisotnost ZDA in ponovno uravnotežene transatlantske odnose. Verjetno poveča možnosti za nestabilnost v Evropi.

In žal je realnost taka, da nestabilne regije po navadi pritegnejo ZDA in jim zelo otežijo umik. Zato menim, da na prvi pogled napoved, da Združene države umikajo nekaj bataljonov iz Nemčije - znotraj katere pa je bil pomembnejši del te napovedi odločitev, da se prekliče odločitev Bidnove administracije o namestitvi raket srednjega dosega na nemškem ozemlju - izgleda, kot da je to korak v smeri umika in zmanjšane vpletenosti v Evropi,« ocenjuje Beebe.

Toda istočasno Evropejci zelo ponosno napovedujejo, kako masovno proizvajajo dronov za napade globoko v notranjost Rusije.

Ni več pretvarjanja, da ne bodo dobavljali orožja in da ne bodo pomagali izbirati ciljev. In Ko torej Evropejci odgovarjajo na ta način z eskalacijo, so Rusi seveda pod še večjim pritiskom, da z maščevanjem ponovno vzpostavijo odvračilni učinek.

»Ker se tudi Združene države umikajo – pri izbiri besed želim biti previden –, se zdi, da je to primeren trenutek za povračilne ukrepe in ponovno vzpostavitev ruske odvračalne sile. Dejansko se je zadržanost Rusije v zadnjih štirih letih razlagala kot šibkost in se je štela za spodbudo nasprotnikom. Zdi se torej, da bi lahko – morda nehote, ali verjetno, a vseeno – zaradi tega zašli v neposredno vojno,« je opozoril norveški profesor Glenn Diesen.

»No, mislim, da je to povsem pravilno. Želim si, da bi se lahko ne strinjal z vašo analizo, a mislim, da je vašo logika težko izpodbijati, kar pomeni, da se približujemo zelo nestabilnemu in kriznemu obdobju. Če malo podrobneje pojasnim vašo logiko, mislim, da je to eden od razlogov, zakaj so se Rusi resnično vzdržali uporabe velike vojaške moči v Ukrajini – in vem, da se ta opredelitev mnogim zdi čudna, a mislim, da je kljub temu resnična.

Rusi imajo ogromno zračne moči, ki bi jo lahko uporabili proti Ukrajincem. Tega niso storili, vsaj ne v obsegu, v katerem bi lahko, deloma zato, ker ne želijo priti v neposreden konflikt z NATO, deloma pa zato, ker želijo ohraniti odprta vrata za kompromisno rešitev in normalizacijo odnosov z Združenimi državami, kar je po mojem mnenju za Putina pomembno iz različnih razlogov, predvsem geopolitičnih.

A če se približujemo situaciji, v kateri bo Putin presodil, da normalizacija odnosov z Združenimi državami preprosto ne bo mogoča…da Trump preprosto ni dovolj močan, da bi v Washingtonu, D.C., ki je na splošno še vedno zelo sovražen do Rusije, usklajeval normalizacijo odnosov…potem se povečajo spodbude, da Ukrajincem da lekcijo, da ponovno vzpostavi odvračanje, kot ste rekli.

Mislim, da je Putin pod velikim domačim pritiskom, da nekaj stori. Zelo veliko ljudi v Rusiji si želi konca te vojne, vendar ne za vsako ceno.

Želijo razumno kompromisno rešitev vojne, ali pa želijo videti, da Putin Ukrajincem resnično da lekcijo in jih izžene iz ozemlja, ki ga Rusija zahteva zase.

In povsem jasno je, da ta pritisk na Putina doma narašča. Deloma je to reakcija na represijo na internetu, ki je bila povezana s tem, da niso hoteli dovoliti Ukrajincem, da te kanale izkoriščajo za usmerjanje dronov.

Deloma gre tudi za to, da se Trump umika iz Evrope in Evropejcem signalizira, da nas ne bo tam, če bodo sprožili konflikt z Rusi.

Mislim, da to prav tako povečuje Putine spodbude, da stori nekaj precej odločnega, morda celo proti samim Evropejcem, čeprav ne verjamem, da bi začel na ta način. Mislim, da bi začel s precej ostro akcijo proti samim Ukrajincem v upanju, da se to ne bo stopnjevalo v širši evropski konflikt.

Vendar pa resnično menim, da se približujemo zelo nevarni situaciji.

In če Združene države ne bodo mogle, mislim, uporabiti svojega preostalega vpliva, da bi ukrajinski konflikt zelo kmalu usmerile v kompromis, mislim, da bomo do jeseni verjetno vstopili v nevarno območje, kjer bodo Rusi čutili veliko pritiska, da nekaj storijo, in manj skrbi, da bi se znašli v neposrednem konfliktu z Združenimi državami«, je prepričan Beebe.

Glenn Diesen nato svojega sogovornika opozori na svoj nedavni intervju s Sergejem Karaganovim, znanim ruskim geopolitikom in svetovalcem več ruskim predsednikom.

Svetoval je Putinu in Jelcinu, Gorbačovu in drugim. Bil je tudi ključen pri vplivanju na Kremelj, da spremeni svojo jedrsko doktrino.

Njegovo današnje stališče pa je, da je »duh Aljaske« mrtev v smislu diplomatske poti naprej in da je po njegovem mnenju »treba v bistvu udariti po Evropejcih«, ker meni, da gre za vojno, ki jo Zahod vodi proti Rusiji z uporabo Ukrajincev.

Zato naj bi najprej izvedli nekaj podobnega napadu Orešnik proti Nemčiji ali kaj podobnega, sicer pa tudi ne izključujejo uporabe taktičnega jedrskega orožja proti Nemčiji, samo da bi kaznovali Evropejce., kar bo ponovil, njegova točka je bila, da je bil še pred dvema letoma majhen, predstavljal je glas majhne manjšine, ko je skušal uveljaviti spremembo jedrske doktrine.

A zdaj pravi, da je velika večina na njegovi strani in da se pritisk na Putina v bistvu povečuje, naj se ne podredi, ampak je začel zavzemati trdnejše stališče, kot ste navedli.

»No, mislim, da bi bil prvi korak nekaj veliko bolj uničujočega proti Ukrajincem.

In ena od stvari, za katere si Putin prizadeva je, da ostane v veljavi, da ruska vojska v Donbasu osvobaja regije izpod tako imenovane fašistične neonacistične vladavine, za katero Rusi trdijo, da jo vsiljuje Kijev. A ko govorimo o osvoboditvi, to pomeni tudi, da ne želimo za seboj pustiti popolnega uničenja. Ne želijo spremeniti 'trdnjavskih mest', ki jih Ukrajinci zdaj nadzorujejo v Donetsku, v ruševine.

Tega ne moreš storiti in hkrati trditi, da osvobajaš prebivalstvo, ki tam živi.

A ko se pritisk na Putina, naj stori nekaj odločilnega in ponovno zavzame to ukrajinsko zasedeno ozemlje, povečuje, menim, da bi bil prvi korak, ki bi ga Putin naredil, uporaba zračne sile na veliko bolj uničujoč način in spreminjanje teh utrjenih mest v ruševine.

V tem trenutku bi jih ruske kopenske sile lahko zasedle z relativno majhnimi izgubami.

In Rusi bi lahko rekli: »V redu, zdaj imamo vojaški nadzor nad ozemljem, ki ga zahtevamo v Donbasu.« V tem trenutku bi se Rusi morali odločiti. Ali gredo po drugi dve regiji, ki so ju priključili, a ju ne nadzorujemo v celoti? Ali pa bodo tem trenutku rekli: »Uvedimo enostransko premirje, se utrdimo in vojne dejansko ne rešimo s popolnim mirovnim sporazumom z Ukrajinci, ampak v tem trenutku zagotovimo, da se preostala Ukrajina ne more obnoviti brez popuščanja ruskim zahtevam!«

Ali se bo vojna od tega trenutka naprej stopnjevala v splošnejši rusko-evropski konflikt, bo v veliki meri odvisno od tega, kaj bodo storili Evropejci.

Ali se bodo v tem trenutku odločili, da želijo kaznovati Ruse, na primer z uporabo napadov z droni iz Ukrajine za veliko večjo kampanjo globokih udarcev na rusko ozemlje?

Če bo to odziv, mislim, da bi Rusi eskalirali še bolj. In mislim, da bi naslednji korak verjetno bil množično bombardiranje in raketni napadi na sam Kijev, morda tudi na druga naselja v Ukrajini, česar Rusi dejansko še niso storili v obsegu, ki ga zmorejo.

Zato imamo, mislim, zelo nevarno situacijo, saj Ukrajinci nimajo sistema zračne obrambe, ki bi bil resnično sposobni preprečiti takšne obsežnejše zračne napade Rusov.

In imajo zelo majhne možnosti, da bi ga v bližnji prihodnosti pridobili od Združenih držav ali Evrope. Tako bo verjetno še več mesecev obstajalo obdobje, v katerem bo ukrajinski sistem zračne obrambe v bistvu neobstoječ, Rusija pa bo lahko povzročila veliko škode na ukrajinskem ozemlju.

Če se bodo Evropejci odzvali s poskusi še večje eskalacije, mislim, da bi Rusija razmislila o napadu na dobavne verige in tovarne v sami Evropi, na ozemlju Nata, ki so Ukrajincem zagotavljale to zmogljivost.

In vsi droni, ki jih proizvajajo Ukrajinci, se proizvajajo na ukrajinskem ozemlju. V to so vključene tudi druge stvari iz Evrope, ki jih Rusi ne želijo napasti, ker bi to pomenilo eskalacijo. V takšnem scenariju pa si lahko predstavljam, da bi Rusi napadli tovrstne objekte.

To bi seveda povzročilo krizo znotraj transatlantskega zavezništva. V tem trenutku bi se zavezniki obrnili na Washington in rekli: »Poglejte, Rusi so nas napadli. Želimo uveljaviti 5. člen Washingtonske pogodbe.«

In to bi bila zelo zanimiva situacija, če bi do tega prišlo, saj mislim, da bi morala Trumpova administracija sprejeti temeljito odločitev: ali želimo vstopiti v neposredno vojaško soočenje z Rusi? In ne vem, kako se bo to končalo.

To bi bila, mislim, v teh okoliščinah zelo, zelo težka odločitev, zlasti ker v Washingtonu vlada mnenje – in mislim, da je to mnenje upravičeno –, da Evropejci niso delali za mir v Ukrajini.

Niso naklonjeni kompromisu z Rusi. Zdi se, da so zelo odločno za povečan vojaški, gospodarski in diplomatski pritisk na Ruse, da bi se preprosto vdali.

Glede na to mnenje nisem prepričan, da bo v Trumpovi administraciji veliko naklonjenosti za vpletenost v konflikt z Rusi,« opozarja George Beebe.

Toda – zakaj so Evropejci nenadoma tako zelo radikalni?

Ameriški strokovnjak je odgovoril tako: »Nisem prepričan, da vam lahko ponudim zelo logično razlago za to, kar se dogaja v evropskem mišljenju.

Zdi se mi, da gre za nekakšen problem v miselnosti. To je skoraj kot množična hipnoza, kjer ljudje preprosto verjamejo, da je edini način, kako se spopasti z Rusijo, večji pritisk, večja odvračalna sila. In zamisel, da bi se z Rusijo sploh diplomatsko pogajali, da bi poskušali ublažiti grožnje in zmanjšati verjetnost konflikta in krize, je po mojem mnenju za večino Evropejcev trenutno preprosto anatema.

In mislim, da je to velika napaka. Mislim, da je to zelo nevaren način razmišljanja, s katerim se lotevamo te situacije. Povečuje možnosti za eskalacijo in konflikt.

Ne bom trdil, da nekateri elementi odvračanja niso potrebni. Mislim, da so. To mora biti del enačbe.

A če k temu problemu pristopite izključno skozi prizmo odvračanja, menim, da boste na koncu le poslabšali spiralo eskalacije, ki bi lahko zlahka ušla izpod nadzora. In to je izredno nevaren način za reševanje te zadeve. Zato menim, da mora obstajati mešanica odvračanja in diplomacije.

In trenutno nisem prepričan, da Evropejci razmišljajo dovolj jasno, da bi se lotili takšnega pristopa. To zahteva pragmatizem. Zahteva trezen pristop in samozavest, da se lahko produktivno pogovarjate z Rusi.

In to ne bo ogrozilo enotnosti in stabilnosti v Evropi. Vidim strinjanje, da bo zelo aktivno sodelovanje z Rusi nekako destabiliziralo Evropo. Menim, da je to nevaren način razmišljanja,« poudari George Bebe.

Povedano drugače: namesto da bi se Ukrajina evropeizirala smo očitno v procesu ukrajinizacije Evrope.

Z vsemi posledicami, ki jih lahko že danes vidimo v Ukrajini...

Celoten intervju si lahko ogledate na povezavi spodaj.