REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ogromna eksplozija pri Bet Šemešu: Nesreča ali diverzija - in zakaj uradna izraelska razlaga ne drži

Ogromna eksplozija pri Bet Šemešu: Nesreča ali diverzija - in zakaj uradna izraelska razlaga ne držiBet Shemesh - eksplozija. Vir: Posnetek zaslona, X

V soboto zvečer je osrednji Izrael pretresla eksplozija, ki je obudila spomine na filmske prizore jedrskega udarca.

Iz dima in ognja, ki so se dvigali nad hribovjem zahodno od Jeruzalema, se je oblikoval masiven gljivast oblak, viden na kilometre daleč.

Izraelske oblasti so takoj uvedle medijsko blokado, novinarjem prepovedali dostop do območja, prebivalcem pa se je vsilila ena sama uradna razlaga: šlo naj bi za »načrtovan in nadzorovan poskus« državne obrambne družbe Tomer, ki razvija pogonske sisteme za rakete.

Larry C. Johnson: »Nihče ne dela nadzorovanega testa ob polnoči, ne da bi obvestil prve reševalce.«

Vendar pa uradna zgodba razpada na protislovjih.

Tomer je namreč državno podjetje za obrambno industrijo, specializirano za raketne motorje in pogonske sisteme.

Po podatkih izraelskih medijev podjetje razvija motorje za vse različice protiraketnega sistema Arrow (Arrow 2 in Arrow 3), za vojaške satelite Ofek, ter za sisteme Barak MX, Rampage, Magic Spear in druge.

Do leta 2018 je bilo del Israel Military Industries (IMI), nato pa je postalo samostojno podjetje, ker vlada ni hotela izgubiti nadzora nad ključnim dobaviteljem raketnih sistemov izraelski obrambni industriji.

Lokacija eksplozije pa je še občutljivejša, kot se zdi na prvi pogled.

Poligon Tomer leži v bližini vojaške baze Sdot Micha — izjemno tajnega letališča in depoja izraelskih zračnih sil, o katerem Izrael uradno niti ne potrjuje niti ne zanika obstoja.

Po podatkih Wikipedije in vojaških analitikov naj bi bile v Sdot Micha shranjene jedrske bojne glave, mobilne izstrelitvene naprave za rakete Jericho 2 in Jericho 3 (srednjega in medcelinskega dosega), ter baterije protiraketnih sistemov Arrow 2 in Arrow 3.

V oporišču Sdot Micha naj bi bile shranjene jedrske bojne glave, mobilne izstrelitvene naprave za rakete Jericho 2 in Jericho 3 (srednjega in medcelinskega dosega), ter baterije protiraketnih sistemov Arrow 2 in Arrow 3.

Baza naj bi bila ena ključnih točk izraelskega jedrskega odvračanja.

Izraelska družba Tomer in kanal KAN javnega radiotelevizijskega oddajanja sta eksplozijo označila za »rutinski in načrtovan test, izveden po načrtu, ki je dosegel vse cilje.«

Podjetje je dodalo, da so bile »vse reševalne sile vnaprej obveščene, kot je običajno, in dejstvo, da reševalnih enot ni bilo treba poklicati, to potrjuje.«

A tu se pojavijo prve razpoke v zgodbi:

  • Lokalni uradniki niso bili obveščeni. Predstavniki regionalnega sveta Mateh Jeda in občine Bet Šemeš so za Ynet povedali, da o testu niso vedeli ničesar.
  • Prebivalci so bili v šoku. David Gozlan, mestni svetnik in predsednik opozicije v Bet Šemešu, ki tam živi 59 let, je dejal: »Tukaj so bili kamnolomi, eksplozije v kamnolomih Hartuv, kar precej stvari se je dogajalo — a takega še nismo doživeli.«
  • Reševalne službe so bile sprva zadržane. Več virov — vključno s Times of India in drugimi mediji — poroča, da so bile izraelske reševalne ekipe sprva blokirane pri dostopu do kraja eksplozije.
  • Časovnica ne ustreza rutinskemu testu. Eksplozija se je zgodila pozno v noč, okoli 00.30 ure.

Larry C. Johnson, nekdanji analitik CIA in veteran obveščevalnih operacij, je v intervjuju z Mario Nawfalom na X izpostavil očitna protislovja uradne izraelske razlage.

»Reševalni odziv je bil zadržan pri dostopu do območja. Torej, če je bila nesreča, ki je povzročila poškodbe, kajti nesreče običajno povzročijo poškodbe,« je dejal Johnson.

Nadaljeval je s ključnim vprašanjem: »Nihče ne izvaja nadzorovanega testa ob 00.30 ure zjutraj, ne da bi prej obvestil prve reševalce.«

Johnson je zaključil, da sta edini dve logični razlagi nesreča ali sabotaža, medtem ko možnost »nadzorovanega poskusa« izključuje.

Vsi scenariji kažejo, da je vojna blizu, in to ni dober znak.

Po njegovem mnenju vse različice kažejo na eno: »Vsi scenariji kažejo, da je vojna blizu, in to ni dober znak.«

Hebrejski mediji so po eksploziji poročali, da naj bi dogodek dejansko vključeval bližnjo bazo Sdot Micha in da je bila morda prizadeta zaloga prestrezniških raket za eno od dveh baterij Arrow-3 izraelskih obrambnih sil.

Arrow-3 je vrhunski izraelski protiraketni sistem, zasnovan za prestrezanje balističnih raket v zunajzemeljski atmosferi, razvit v sodelovanju z ZDA.

Nekateri viri so špekulirali, da je požar zajel skladišče natrijevega perklorata — kemikalije, ključne za proizvodnjo raketnih motorjev.

Če je bilo res uničeno skladišče materiala za Arrow-3 ali sami interceptorji, bi to pomenilo hud udarec za izraelsko protiraketno obrambo ravno v času, ko je Iran že aktivno izstreljeval balistične rakete proti Izraelu.

Kot opozarja tudi komentator Marwa Osman, so izraelski mediji uvedli »nenavadno strogo blokado«, novinarjem prepovedali pristop do območja, prvotno pa so poskušali prikazati eksplozijo kot dogodek v civilnem industrijskem objektu.

Če je bilo res uničeno skladišče materiala za Arrow-3 ali sami interceptorji, bi to pomenilo hud udarec za izraelsko protiraketno obrambo ravno v času, ko je Iran aktivno izstreljeval balistične rakete proti Izraelu.

Šele ko so se video posnetki gljivastega oblaka nezadržno širili po družbenih omrežjih, so bile oblasti prisiljene priznati, da gre za »občutljivo vojaško lokacijo.«

Osman pravilno opozarja: če bi res šlo za načrtovan in nadzorovan poskus, bi obstajala predhodna koordinacija z mediji, opozorila za bližnje naseljence in jasna navodila civilne zaščite.

Izrael ima več razlogov za prikrivanje resnega obsega dogodka.

Prvič, v času aktivne vojne z Iranom — potem ko je Teheran že večkrat izstrelil balistične rakete proti izraelskim ciljem — bi priznanje, da je bila prizadeta ključna protiraketna infrastruktura, pomenilo propagandno zmago za Teheran in demoralizacijo izraelske javnosti.

Drugič, Sdot Micha je ena najbolj tajnih izraelskih vojaških lokacij.

Priznanje kakršne koli škode tam bi odprlo vprašanja o varnosti izraelskega jedrskega odvračanja — področje, ki ga Izrael ščiti z najstrožjim molčanjem.

Tretjič, če je šlo za sabotažo — notranjo ali zunanjo — bi to pomenilo priznanje ranljivosti občutljivega obrambnega objekta v središču Izraela.

Dejstvo pa je, da uradna izraelska razlaga o »nadzorovanem poskusu« ne zdrži kritične presoje.

Zanimivo je tudi, da so osrednji mediji na Zahodu ta dogodek skoraj povsem prezrli

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek