REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Resnica, ki jo Pentagon poskuša prikriti: Kolikšna je resnična škoda na ameriških vojaških oporiščih

Resnica, ki jo Pentagon poskuša prikriti: Kolikšna je resnična škoda na ameriških vojaških oporiščihAmeriški vojaški cilji v sedmih državah so bili tarča iranskega ognja, Pentagon pa počne vse, kar je v njegovi moči, da bi prikril posledice uničenja. Vir: Posnetek zaslona, X

Število ameriških vojaških oporišč, ki so bila tarča Irana, še naprej narašča, Washington pa priznava napade v več državah. Medtem ko iranski vojaški in medijski viri navajajo, da je število tarč več kot ducat, Pentagon očitno počne vse, kar je v njegovi moči, da bi prikril posledice uničenja vojaških objektov.

V nekaj urah po tem, ko so ZDA 28. februarja začele operacijo Epic Rage (Epski bes), je Iran sprožil povračilne napade na ameriška vojaška oporišča po Bližnjem vzhodu, ameriški uradniki pa so potrdili vse večje število prizadetih lokacij, pri čemer je oporišče Prince Sultan v Savdski Arabiji postalo osrednja točka napada.

Za tančico cenzure je vse bolj jasno, da je škoda morda veliko večja, kot priznava Pentagon.

Škoda, ki so jo utrpele ameriške baze na Bližnjem vzhodu, je veliko hujša, kot trdita ameriški predsednik Donald Trump in Pentagon, in »bo popravilo stalo milijarde dolarjev,« poroča NBC News, ki se sklicuje na več ameriških uradnikov.

Iranski odgovor na začetni napad je povzročil, da so bile zadete številne tarče v ameriških objektih v sedmih državah Bližnjega vzhoda.

Zadeta so bila skladišča, poveljniški sedeži, hangarji za letala, infrastruktura za satelitsko komunikacijo, vzletno-pristajalne steze, najsodobnejši radarski sistemi in na desetine letal.

V zgodnjih dneh konflikta je iranski lovec F-5 bombardiral Camp Buering v Kuvajtu.

Nekatere slike podjetja Planet Labs, ki so bile objavljene na spletu, so razkrile škodo na ameriških vojaških lokacijah.

Poročali so o škodi na sredstvih, ki so pregrešno draga, kot sta letala E-3 AVAKS in lovsko letalo F-35, kar kaže na širši vzorec iranskega napada na ameriško zračno moč in nadzorne zmogljivosti.

Eno letalo E-3 Sentry je bilo domnevno poškodovano ali uničeno v napadu na letalsko bazo »Prince Sultan« 27. marca.

Pred tem je bil ameriški F-35 med misijo nad Iranom poškodovan in prisiljen v zasilni pristanek, medtem ko so bila 2. marca nad Kuvajtom sestreljena tri ameriška letala F-15E v očitnem incidentu prijateljskega ognja, je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM).

Ko vojna vstopa v drugi mesec, število smrtnih žrtev v ZDA še naprej narašča.

Ameriška vojska je potrdila 13 smrtnih žrtev v iranskih napadih po vsej regiji, več kot 300 vojakov pa je bilo ranjenih, so sporočili ameriški uradniki, ki jih je konec marca citiral Reuters.

Iran je še naprej širil obseg svojih napadov tudi po začetnem valu.

V napovedih iranske vojske, o katerih so v zadnjih dneh poročali lokalni mediji, so med tarčami našteli kamp »Arifjan« v Kuvajtu, letalsko oporišče »Prince Sultan« v bližini Al-Harja v Savdski Arabiji in letalsko oporišče »Sheikh Isa« v Bahrajnu, v širšem smislu pa se poročila nanašajo tudi na napade na ameriške položaje v Iraku, ZAE in po vsem Perzijskem zalivu.

Iranski korpus islamske revolucionarne garde (IRGC) je prav tako trdil, da je ciljal na ameriško Peto floto in uničil dragoceno ameriško vojaško opremo.

Iranski napad z brezpilotnimi letali in raketami na letalsko bazo »Prince Sultan« v Savdski Arabiji 27. marca je po navedbah ameriškega uradnika, ki ga je citiral Reuters, ranil 12 ameriških vojakov, od tega dva huje.

V napadu je bilo poškodovanih tudi več ameriških letal, so sporočili ameriški uradniki, ločena poročila pa kažejo, da so bila med zadetimi tudi letala za oskrbo z gorivom.

Ameriški in arabski uradniki, ki jih je citiral Wall Street Journal, so povedali, da je bil v istem napadu zadet tudi sistem za opozarjanje in nadzor v zraku Boeing E-3 Sentry (AWACS), ključna nadzorna platforma. IRGC je sporočila, da je bilo letalo v napadu »100-odstotno uničeno«, medtem ko podatki o sledenju letov iz odprtih virov kažejo, da je bilo v zadnjih tednih v bazi nameščenih še več takšnih letal.

Ameriški vojaški cilji v sedmih državah so bili tarča iranskega ognja, Pentagon pa počne vse, kar je v njegovi moči, da bi prikril posledice uničenja.

Proizvodnja E-3, ključne platforme za poveljevanje in nadzor, stane približno 270 milijonov dolarjev. CENTCOM ni javno potrdil obsega prijavljene škode.

Iranski mediji so v nedeljo trdili, da so bili izvedeni novi napadi z brezpilotnimi letali in raketami na objekte v Iraku, povezane z ZDA, vključno s tarčami okoli Bagdada in kompleksom baze Victory. Pred tem je Reuters poročal o napadu z dronom na ameriški diplomatski objekt v bližini letališča v Bagdadu 10. marca, ki so mu sledili nadaljnji napadi z raketami in droni 17. marca.

ZDA upravljajo mrežo približno 20 stalnih in začasnih vojaških oporišč po Bližnjem vzhodu, največja – zračna oporišče Al Udeid v Katarju –, v kateri je 10.000 vojakov in služi kot izpostava sedeža CENTCOM-a.

Po požaru so letalonosilko USS Gerald R. Ford umaknili z Bližnjega vzhoda in jo zaradi popravila premestili v pristanišče, tako da je Lincoln ostal edina letalonosilka, ki je trenutno v bazi.

ZDA vzdržujejo mrežo večjih vojaških oporišč po Bahrajnu, Egiptu, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Katarju, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, sredi leta 2025 pa je bilo v regiji hkrati nameščenih med 40.000 in 50.000 ameriških vojakov.

Te oporišča obkrožajo Iran z zahoda in juga, podpirajo pa jih ameriške pomorske sile v regiji, vključno z letalonosilko USS Abraham Lincoln v Arabskem morju, skupaj z amfibijskimi silami v regiji, vključno z USS Tripoli, pričakujejo pa se tudi dodatne okrepitve letalonosilk.

Po požaru so letalonosilko USS Gerald R. Ford umaknili z Bližnjega vzhoda in jo zaradi popravila premestili v pristanišče, tako da je Lincoln ostal edina letalonosilka, ki je trenutno v bazi.

Nedavne napotitve vojakov so še povečale prisotnost ameriške vojske v regiji. Prihod približno 2500 marincev in 2500 mornarjev je skupno število ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu povečal na več kot 50.000, kar je približno 10.000 več kot običajno, je povedal ameriški vojaški uradnik, ki ga je citiral New York Times.

Katere ameriške baze so bile zadete?

Iranska vojska je vse ameriške baze v regiji označila za »legitimne tarče«, objekte v sedmih državah pa so že zadeli iranski izstrelki in brezpilotni letalniki.

Od konca marca so iranski izstrelki in brezpilotni letalniki, pogosto večkrat, zadeli naslednje ameriške baze in povezane objekte, po navedbah ameriških uradnikov, medijskih poročil in regionalnih virov:

»Mornariška podpora«, Bahrajn

Mednarodno letališče Erbil, Irak

Letalska baza »Al-Asad«, Irak

Kompleks baze »Victory« (območje mednarodnega letališča Bagdad)

Letalska baza »Muwafaq Salti«, Jordanija

Letalska baza »Ali al-Salem«, Kuvajt

Tabor »Buering«, Kuvajt

Tabor »Arifjan«, Kuvajt

Mornariška baza »Mohamed Al-Ahmad«, Kuvajt

Letalska baza »Al-Udeid«, Katar

Letalska baza »Al-Džafra«, ZAE

Pristanišče Jebel Ali, ZAE

Letalska baza »Prince Sultan«, Savdska Arabija.

Več teh napadov so potrdili ameriški uradniki ali pa so o njih poročali Reuters in drugi mednarodni mediji, medtem ko drugi še vedno temeljijo predvsem na iranskih trditvah.

Cilj napadov na ameriške letalske baze je zmanjšati sposobnost ZDA za izvajanje zračnih operacij nad Iranom in prisiliti letala k delovanju z bolj oddaljenih lokacij.

Iranska kampanja se je močno osredotočila tudi na radarske in protiraketne obrambne sisteme ter radarje za zgodnje opozarjanje po vsej regiji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek