REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napaka: V svetu običajno Stevanovićevo parlamentarno diplomacijo na Slovenskem razglašajo za - neprimerno!

Napaka: V svetu običajno Stevanovićevo parlamentarno diplomacijo na Slovenskem razglašajo za - neprimerno!Že kmalu? Zoran Stevanović v Kremlju... Vir: Fotomontaža, Insajder

Na predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića so se zaradi njegove napovedi, da bo obiskal Moskvo spravili praktično vsi »osrednji« mediji in komentatorji.

Očitki so bili različni, predvsem pa so se vrteli okoli znanih smeri verbalnih napadov –, da se s tem škodi skupni evropski zunanji politiki, da je potrebno take obiske usklajevati, da Državni zbor ni »turistična agencija« in podobno.

Najbolj ostri so bili prav v salonski Levici.

Asta Vrečko, ki je štiri leta vzdrževala isti sankcijski režim, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada in ni naredila absolutno nič za ponovno odpiranje ruske hiše v Sloveniji, je ob napadih na Stevanovića ponavljala svoja proukrajinska in rusofobna stališča.

Pri tem so tako ona kot drugi kritiki predsednika DZ izhajali iz zmotnih predpostavk o tem, da je Rusija »agresor«, ki je Ukrajino »napadla« le zato, ker si želi več ozemlja.

Na tej podlagi pa so nato napadali Stevanovića zaradi njegovega domnevnega škodovanja slovenski in evropski zunanji politiki.

"Leva" Asta Vrečko podpira ukrep Janševe vlade in vztraja pri politiki rusofobije...
Salonska levičarka Asta Vrečko, ki je štiri leta vzdrževala isti sankcijski režim, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada in ni naredila absolutno nič za ponovno odpiranje ruske hiše v Sloveniji, je ob napadih na Stevanovića ponavljala svoja proukrajinska in rusofobna stališča. Vir: Posnetek zaslona, X

Težava tega pristopa je, da nima podlage ne v dejstvih in ne v ocenah tistih, ki so najboljši poznavalci te problematike.

To pa vsekakor niso države in politične vrhuške Evropske unije, pod vplivom ZDA, ki najraje sprejemajo točno tiste izkrivljene poglede, ki jim jih diktirajo v Washingtonu in Bruslju.

Gre za popolnoma iste poglede, kot jih širi tudi ideološki lakaj Washingtona Slavoj Žižek, ki je seveda tudi – ideolog Levice.

Filozof, ki nima pojma o mednarodni politiki je celo svetoval podpornicam Ukrajine, da ji čim prej dajo jedrsko orožje!

Da je bil temelj za ruski odziv v Ukrajini ne želja po pridobitvi ozemlja, pač pa širjenje zveze NATO in ogrožanje Rusije je temeljno dejstvo, na katerega opozarjajo najboljši evropski in ameriški poznavalci Rusije in Ukrajine.

Ukrajina je katastrofa, ki se je pripravljala desetletja
Profesor Jeffrey Sachs: Ukrajina je katastrofa, ki se je pripravljala desetletja. Vir: Posnetek zaslona, X

To so na primer: George Kennan, Jack Matlock, Jeffrey Sachs, John Mearsheimer, William Burns, Henry Kissinger, Paul Nitze, Robert Gates, Noam Chomsky, Stephen Cohen, Richard Sakwa, Anatol Lieven, Ted Galen Carpenter, Barry Posen, Ray McGovern, Scott Ritter, Andrew Bacevich, Patrick Buchanan, Dimitri Simes, Oliver Stone in mnogi drugi…

Predvsem ameriški politolog John Mearsheimer večkrat poudarja, da se Rusija in Kitajska obnašata kot »odgovorni državi« v mednarodnih odnosih, ki jih neprestano destabilizirajo prav – ZDA.

Kako zelo razdiralna je politika ZDA in kako dejansko odgovorno se odzivajo Rusija, Kitajska, Indija, v Evropi pa predvsem Španija in druge države je danes jasno vsakomur.

Povezovanje z državami, ki v svetovni sistem vnašajo stabilnost in bodo imele še veliko večjo vlogo v prihodnje je zato prava, ne pa napačna pot.

Ni Stevanović tisti, ki vleče neracionalne poteze – nasprotno, neracionalni so poskusi drugih politikov v Sloveniji in EU, ki nasprotujejo normalizaciji odnosov z največjim evropskim gospodarstvom.

Glede na to ni Stevanović tisti, ki vleče neracionalne poteze – nasprotno, neracionalni so poskusi drugih politikov v Sloveniji in EU, ki zaradi konformizma, črednega obnašanja, intelektualne lenosti, neznanja, nepoznavanja smeri sprememb v mednarodni skupnosti ali pa preprosto zaradi udobja in privzgojene navade, da vedno in brez razmišljanja sledijo ZDA - nasprotujejo normalizaciji odnosov z največjim evropskim gospodarstvom. 

Ruskim.

In ne samo to.

Da je takšen obisk potreben in nujen kaže tudi vrsta drugih argumentov in sprememb v svetu.

Zunanjo politiko držav res vodijo šefi držav in zunanja ministrstva, toda tudi predsedniki parlamentov imajo po standardni parlamentarni praksi predstavniško vlogo države in pogosto opravljajo predstavitvene in protokolarne obiske v tujini.

Taki obiski so del običajnega parlamentarnega dialoga, ki se izvaja neodvisno od izvršilne veje oblasti.

Parlamentarni odbori in predsedniki parlamentov redno potujejo v države, s katerimi imajo diplomatske odnose, tudi če so te napete ali sporne.

Potreba po dialogu

Da je dialog potreben pa ocenjuje tudi predsednica države.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v maju 2025 za medij Politico izrazila stališče, da je bila ena največjih napak Evropske unije prekinitev vseh oblik komunikacije z Rusijo po začetku vojne z Ukrajino.

Poudarila je, da EU potrebuje obliko »tihih diplomacij« – po njihovih besedah naj bi skupina »modrih mož in žensk« vzpostavila prve stike z Moskvo.

Verjela je, da je »dialog, dialog, dialog« potreben, četudi ameriško vodeni pogovori še niso obrodili sadov.

Obisk Moskve s strani predsednika Državnega zbora, ki je na državni ravni v Sloveniji nov politik in lahko prinese spremembe, je po štirih letih ohlajenih odnosov, ki niso privedla do ničesar – nujna in utemeljena poteza.

Z ruskimi politiki sta ob tem doslej stike vzdrževala predvsem slovaški premier Robert Fico in Viktor Orbán.

Podobno kot madžarski premier Viktor Orbán, ki je svoje obiske v Moskvi po juliju 2024 utemeljeval z »mirovno misijo«, lahko tudi obisk predsednika slovenskega Državnega zbora služi kot signal, da Slovenija ohranja kanal komunikacije z Rusijo.

Ob tem je 19. decembra 2025 francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da bi bilo »koristno« obnoviti dialog z ruskim predsednikom Vladinirjem Putinom in da bi morala Evropa najti načine za to »v prihodnjih tednih«.

Februarja 2026 je Macron poslal svojega najvišjega diplomata Emmanuela Bonneja v Moskvo na srečanje z Jurijem Ušakovom (svetovalec Putina).

Macron je izrazil željo, da se dialog z Rusijo obnovi »brez preveč posrednikov« in »z danim mandatom«.

Pobude o dialogu z Rusijo na ravni EU in krhanje jastrebovskega odosa do Moskve v EU

Evropski svet (zima 2025/2026) je razpravljal o potrebi po dialogu z Rusijo februarja leta 2026.

Nekatere države so podprle idejo o posebnem odposlancu za Rusijo.

Poleg Francije so idejo o posebnem odposlancu javno podprle Avstrija, Češka, Luksemburg in Italija (premierka Giorgia Meloni).

Italijanska premierka je izrazila bojazen, da če EU govori samo z eno stranjo (Ukrajino), bo njen pozitiven prispevek omejen.

Poročilo »Politica« iz marca 2025 ob tem navaja, da so nekateri EU diplomati kritizirali Kajo Kallas, da je »preveč jastrebovska« (too hawkish) glede Rusije in da »deluje kot predsednica vlade, ne kot diplomatka«.

Tudi znotraj EU jastrebovski odnos do Rusije krha. Za Slovenijo bi bilo zato dobro, če ne bi bila med zadnjimi, ko bo potrebno znova krepiti odnose z Rusijo.

Španija in Italija naj bi nasprotovali njeni oceni, da Moskva predstavlja »neposredno grožnjo« EU.

Eden od diplomatov je celo izjavil: »Če jo poslušaš, se zdi, da smo v vojni z Rusijo, kar ni v skladu z uradno EU linijo.«

To kaže, da se tudi znotraj EU jastrebovski odnos do Rusije krha.

Za Slovenijo bi bilo zato dobro, če ne bi bila med zadnjimi, ko bo potrebno znova krepiti odnose z Rusijo.

Takšen dialog je v skladu z dolgoročnimi prijateljskimi odnosi, ki jih ima Slovenija z Rusijo in glede na vse večji pomen Rusije in Kitajske v mednarodnih odnosih lahko Sloveniji zgolj koristi.

Mimogrede, Slovenija in Rusija imata še vedno polne diplomatske odnose.

Protestniki zoper politiko zveze NATO in EU
Podporniki sodelovanja z Rusijo iz skupine Slovenija proti rusofobiji. Vir: Posnetek zaslona, FB

Raven diplomatskih odnosov na primer kljub vojni v Ukrajini ni znižana na raven odpravnikov poslov.

Veleposlaniki obeh držav lahko prosto potujejo po vsaki od držav in se srečujejo z vsemi.

Zakaj bi bilo napačno, če bi do srečanja prišlo tudi na višji ravni – predsednikov parlamentov?

Kdor se temu izogiba, ne pozna pomena parlamentarne diplomacije v svetu.

Kdor se temu izogiba, ne pozna pomena parlamentarne diplomacije v svetu. Konec koncev, srečujeta se in pogovarjata tudi ruski in ameriški predsednik.

Konec koncev, srečujeta se in pogovarjata tudi ruski in ameriški predsednik.

Ob tem je diplomacija še posebej pomembna v trenutku, ko bi se lahko zaradi vedno bolj obsežnega vpletanja evropskih držav v vojno v Ukrajini vsa Evropa spremenila v vojno območje, polno tarč za ruske rakete, kar bi verjetno škodovalo tudi Rusiji, a bi za zmeraj zapečatilo usodo Evrope – če se ne bi zgodilo še kaj hujšega…

Vir: X, posnetek zaslona

Odpiranje komunikacijskih poti z Rusijo, tudi s pomočjo parlamentarne diplomacije, zato ne more biti v nasprotju z nobenimi dosedanjimi stališči slovenskih institucij ali institucij EU.

Absolutno je takšno ravnanje tudi v skladu s slovensko ustavo. Sama ustava v 124. členu v okviru normiranja obrambe države izpostavlja, da slovenska varnostna politika izhaja predvsem »iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«.

Absolutno je takšno ravnanje tudi v skladu s slovensko ustavo.

Sama ustava v 124. členu v okviru normiranja obrambe države izpostavlja, da slovenska varnostna politika izhaja predvsem »iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«.

Obisk Moskve s strani predsednika Državnega zbora, ki je na državni ravni v Sloveniji nov politik in lahko prinese spremembe je po štirih letih ohlajenih odnosov, ki niso privedla do prav ničesar – nujna in utemeljena poteza.

Še več, odrekanje stikom zaradi nekakšnega nepojasnjenega strahu pred (neutemeljenimi) kritikami drugih držav ali pa zaradi kritik baltskih držav, ki vodijo izrazito rusofobno politiko (in so dejansko ugrabile zunanjo politiko EU), ki v sedanji obliki sploh ni primerna za Slovenijo, bi bila izdaja nacionalnih interesov Slovenije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek