REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V EU se začenjajo nemiri, vojska na ulicah: Kritično bo pomanjkanje dizla, prizadeta bo tudi Slovenija!

V EU se začenjajo nemiri, vojska na ulicah: Kritično bo pomanjkanje dizla, prizadeta bo tudi Slovenija!Kmalu tudi v Sloveniji? "Oprostite, ni dizla..." Vir: X, posnetek zaslona

Cene na črpalkah v nekaterih državah so prebile psihološko mejo.

Evropska unija se sooča z veliko krizo na področju goriv, ki jo povzročajo motnje v svetovni oskrbi po konfliktu na Bližnjem vzhodu.

Politiki o tem molčijo ali pa mirijo, a situacija je zelo resna.

Dvig cen dizla je v številnih državah že sprožil proteste, prvo pomanjkanje in opozorila o širših gospodarskih posledicah.

Predvsem na Irskem je prišlo do obsežnih protestov kmetov, prevoznikov in drugih.

Intervenirati je morala celo vojska. Sedaj se protesti širijo tudi v Združeno kraljestvo.

Krizo je sprožila blokada v Hormuški ožini, eni najpomembnejših energetskih transportnih poti na svetu.

Cena nafte je med eskalacijo presegla 120 dolarjev za sod, in čeprav je po prekinitvi ognja med ZDA in Iranom v začetku aprila padla pod 100 dolarjev, je še vedno bistveno višja kot pred konfliktom, ko je bila okoli 70 dolarjev.

Medtem ko EU namreč uvozi le 4% surove nafte iz smeri Hormuza, je odvisnost od rafiniranih derivatov katastrofalna: EU namreč uvaža: - 60% letalskega kerozina (jet fuel)  - 30% dizelskega goriva - 20% utekočinjenega plina (LPG)

Nestanovitnost trga še poslabšujeta negotovost glede trajanja premirja in težave s prometom.

Največji pritisk v Evropi trenutno prihaja iz naraščajočih cen dizla in kerozina.

Cene dizla in reaktivnega goriva so se z manj kot 100 dolarjev zvišale na več kot 200 dolarjev za sod, kažejo tržni podatki.

V več državah EU je dizel že dražji od bencina, kar dodatno obremenjuje gospodarstvo in državljane.

Evropa se sooča z dolgoročnim neravnovesjem med proizvodnjo in porabo goriva.

Rafinerije proizvedejo več bencina, kot ga zahteva trg, medtem ko dizla primanjkuje.

Zaradi tega mora EU uvažati znatne količine dizelskega in reaktivnega goriva, zaradi česar je še posebej ranljiva v kriznih razmerah.

Cene dizelskega goriva na črpalkah v več državah so presegle dva evra na liter, kar predstavlja močan udarec za potrošnike in gospodarstvo, piše RT.

Vlade Italije, Portugalske, Španije, Poljske in drugih držav so že uvedle davčne olajšave in ukrepe za umiritev rasti cen.

Protislovje je v razliki med surovo nafto (crude) in rafiniranimi derivati (dizel, kerozin), ter v logističnem kolapsu.

Medtem ko EU namreč uvozi le 4% surove nafte iz smeri Hormuza, je odvisnost od rafiniranih derivatov katastrofalna:

EU namreč uvaža:

- 60% letalskega kerozina (jet fuel)

- 30% dizelskega goriva

- 20% utekočinjenega plina (LPG)

Medtem tankerji z dizlom, namenjeni Evropi, celo spreminjajo smer in plujejo proti Aziji, o čemer smo že poročali.

Cene dizla v Aziji so namreč višje kot v Evropi za + 297 dolarjev več za tono (East-West spread)

Šest ameriških tankerjev, namenjenih v Evropo (Gibraltar, Amsterdam), se je obrnilo proti Durbanu (Južna Afrika) in Aziji.

Indijski izvozi dizla, namenjeni Evropi, so se preusmerili v Jugovzhodno Azijo.

Rezultat: Evropa ostaja brez dobav, čeprav fizično nafte ni pomanjkanja na globalni ravni.

Trg deluje po načelu »kdor plača največ - ta dobi.«

Paul Krugman kljub temu opozarja, da bo »naftna kriza postala fizična« in da potem, ko bodo prišli v EU zadnji tankerji – zadnji je pristal včeraj – novih ne bo več lep čas.

Od aprila do maja ali junija lahko zato doživimo fizično pomanjkanje – ne bo novih pošiljk, zaloge pa se praznijo.

Rafinerije v zaivskih državah so v žalostnem stanju. Zaprtje več kot 3 milijonov sodčkov na dan rafinerijskih kapacitet zaradi napadov bo trajalo leta.

Vojna pa je pred novo fazo blokade, ki bo še dodatno višala cene goriv.

Viri oskrbe Slovenije so OMV Schwechat (Avstrija), ki je glavni vir, povezan z naftovodom AWP iz TAL. Alternativa sta INA Rijeka (Hrvaška) ter MOL (Madžarska), delno prek Dunaja.

Problem je v tem, da je bil Schwechat je bil oskrbovan prek naftovoda BTC (Baku-Tbilisi-Ceyhan) iz Azerbajdžana, vendar ta nafta ni popolna nadomestitev za srednje-vzhodno nafto glede kakovosti (vsebnost žvepla, gostota)

Če se zapre tudi Bab el-Mandeb (Rdeče morje) je to za svet dodatna izguba 4.8 milijonov sodčkov nafte na dan.

Ne bo niti alternativne poti (Suez odpade).

Edina pot bo obvoz Rta dobrega upanja (+14-21 dni, +40% stroškov) za gorivo, ki ga bo treba drago plačati npr. v Indiji (predelanega iz ruske nafte).

Cene za Slovenijo bi lahko bile za bencin in dizel od 2,20-2,90 evra/L (najslabši scenarij), pomanjkanje pa bo prizadelo tudi letalske družbe.

Cene za Slovenijo bi lahko bile za bencin in dizel od 2,20-2,90 evra/L (najslabši scenarij), pomanjkanje pa bo prizadelo tudi letalske družbe.

Možne so tudi ustavitve proizvodnje v tovarnah, racioniranje goriv in podobno.

Evropa sicer ima rafinerije, vendar potrebujejo specifične vrste nafte.

Bližnjevzhodna nafta je »light sweet« ali »medium sour« je optimalna za evropske rafinerije.

In ta je postala žrtev vojne.

V Rusiji medtem ni nobenih vrst za gorivo.

Vsega je dovolj, tudi poceni umetnih gnojil.

Sedaj je povsem očitno: kratkovidna politika sedanje evropske elite, ki je prepovedala ruske energente, je EU pripeljala v slepo ulico...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke