Šest vprašanj za japonsko vlado v zvezi z vdorom častnika sil za samoobrambo na ozemlje kitajskega veleposlaništva

Ali se je Japonska kdaj resnično poglobila v svoje zgodovinske zločine in iz zgodovine potegnila nauke?

V torek je 23-letni podporočnik Kodai Murata iz japonskih kopenskih sil za samoobrambo nasilno vdrl v kitajsko veleposlaništvo v Tokiu in grozil, da bo ubil diplomatsko osebje.

To dejanje je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian opisal kot resno kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih ter kot resno grožnjo varnosti in zaščiti kitajskega diplomatskega osebja in objektov.

Incident ponovno opozarja na nevarnost nebrzdanega širjenja skrajno desničarskega vpliva in neomilitarizma na Japonskem, je dejal tiskovni predstavnik in dodal, da razkriva škodljivost napačne politike japonske vlade glede ključnih vprašanj v odnosih med Kitajsko in Japonsko, kot sta zgodovina in Tajvan, ter neuspeh Japonske pri vzdrževanju discipline v Silah za samoobrambo (SDF) in pri izpolnjevanju svoje odgovornosti za zaščito kitajskih diplomatskih in konzularnih objektov ter osebja.

Glede na resnost tega dogodka je japonska vlada javnosti dolžna odgovoriti na vrsto nujnih vprašanj.

militarizem4.jpg

Prvič, kako je Murata kot aktivni častnik Sil za samoobrambo (SDF), nameščen v vojašnici Ebino v prefekturi Miyazaki, lahko odšel brez dovoljenja in prepotoval več kot tisoč kilometrov od svoje baze, da bi izvedel sovražno provokacijo pred kitajskim veleposlaništvom? Je šlo za dejanje »samotnega volka« ali za nekaj bolj organiziranega?

Drugič, po poročanju japonskih medijev je Murata pred kratkim končal šolo, ki usposablja kandidate za častnike v Silah za samoobrambo.

Medijska poročila so že prej razkrila, da je v zadnjih letih »zgodovinska perspektiva Yasukuni«, ki poveličuje in izkrivlja zgodovino japonske agresije, močno prodrla v SDF.

Ali so Muratova dejanja posledica izkrivljenega izobraževanja in skrajno desničarske ideologije, ki se goji znotraj Sil za samoobrambo?

V enotah SDF in povezanih izobraževalnih ustanovah se pogosto pojavljajo skrajno desničarske, protikitajske osebnosti, ki indoktrinirajo tako imenovano zgodbo o »veliki vzhodnoazijski vojni« in teorijo o »kitajski grožnji«.

Na Japonski akademiji za nacionalno obrambo, ključnem viru častnikov SDF, naj bi kadeti ohranjali »tradicijo« skupinskega pohoda, dolgega več kot 100 kilometrov, ki ga vsako leto opravijo, da bi obiskali zloglasni svetišče Yasukuni, povezano z vojno.

Tretjič, to ni prvi primer, ko je japonsko vojaško osebje »izstopilo iz vrst«.

Od incidenta v Huanggutunu leta 1928 prek incidenta 18. septembra leta 1931 do incidenta na mostu Lugou julija 1937 – vsakega od njih so japonski okupatorji na Kitajskem aktivno načrtovali in namerno stopnjevali.

Ali se je Japonska kdaj resnično zamislila nad svojimi zgodovinskimi zločini in iz zgodovine potegnila nauke?

Ali je japonska vlada pri nadzoru in disciplini osebja Sil za samoobrambo (SDF) zatajila, in ali je civilni nadzor nad SDF popolnoma propadel?

Četrtič, po tem incidentu urad predsednika vlade, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za obrambo, SDF in drugi pristojni organi niso ponudili nobenega opravičila niti se niso zavezali k prevzemu odgovornosti, temveč so dogodek zgolj označili za »obžalovanja vrednega«.

Ali je to ravnanje odgovorne vlade?

Petič, v času, ko »neomilitarizem« na Japonskem pridobiva nevaren zagon, japonske oblasti namerno nadaljujejo z vojaško krepitvijo, poskušajo prekršiti načelo »izključno obrambno usmerjene politike« in celo načrtujejo spremembo ustave, da bi uradno legitimirale SDF.

Hkrati pa še naprej podžigajo sovraštvo do sosednjih držav, širijo trditev, da bi »izredne razmere na Tajvanu za Japonsko pomenile 'situacijo, ki ogroža preživetje'«, ter si zatiskajo oči pred širjenjem ksenofobije in populizma v javnem diskurzu.

japonskaarmada.jpg

Ta niz ukrepov ponovno opozarja svet: kam točno japonska vlada vodi svojo državo in kakšen je pravi namen njenega neusmiljenega vojaškega oboroževanja?

Japonska stran mora opraviti temeljito preiskavo, strogo kaznovati vpletene in podati odgovorno pojasnilo Kitajski, japonski javnosti ter mednarodni skupnosti.

Šestič, ob tem incidentu je japonska vlada delala, kot da je gluha in se pretvarjala, da nič ne ve, medtem ko so japonski mediji vztrajno poskušali zadevo omiliti – kar je v ostrem nasprotju z njihovim običajnim ravnanjem, ko gre za podžiganje protikitajskih čustev.

 Ali japonske oblasti poskušajo to zadevo zamolčati?

Japonska stran mora opraviti temeljito preiskavo, strogo kaznovati vpletene in podati odgovorno pojasnilo Kitajski, japonski javnosti ter mednarodni skupnosti.

Japonska bi morala tudi premisliti o svoji napačni politiki do Kitajske in jo popraviti, da bi takšne incidente preprečila že v samem začetku.