REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropa bi lahko Trumpu ponudila pomoč glede Irana – pod enim pogojem

Evropa bi lahko Trumpu ponudila pomoč glede Irana – pod enim pogojemAlexander Stubb, golfski prijatelj ameriškega predsednika, pravi, da je »res dobra ideja« poskusiti se pogajati s Trumpom, ki si želi, da mu Evropa pomaga odpreti Hormuško ožino. Vir: Posnetek zaslona, X

Donald Trump rad sklepa dogovore in eden od njegovih tesnih prijateljev v Evropi verjame, da bi bil pakt – ki bi lahko hkrati pomagal rešiti tako naftno krizo v Perzijskem zalivu kot konflikt v Ukrajini – na dosegu roke.

Finski predsednik Alexander Stubb namreč pravi, da vidi resničen potencial v tem, da se Trumpu ponudi, kar si želi: evropsko vojaško podporo za zavarovanje Hormuške ožine, ključne poti za dobavo nafte, ki jo je Iran dejansko blokiral kot odgovor na ameriško in izraelsko bombardiranje.

Evropski pogoj za zagotavljanje takšne pomoči?

Da ameriški predsednik zagotovi vso pomoč, ki jo režim v Kijevu potrebuje za dosego zanj sprejemljivega mirovnega sporazuma z Rusijo, piše »Politico«.

»Mislim, da je to res dobra ideja,« je Stubb dejal med predavanjem v Chatham House.

Finska sama nima nobenih sredstev, ki bi lahko prispevala k zavarovanju Hormuške ožine, in še vedno ni povsem jasno, kakšno vlogo bi lahko tam igrale evropske sile.

Toda vprašanje, kako okrepiti Ukrajino – in za to pridobiti Trumpa – je za Evropo pereče vprašanje.

Uradniki – vključno s Stubbom – se bojijo, da dlje ko se bo vlekla Trumpova vojna proti Iranu, bolj lahko omeji boj Ukrajine.

Naraščajoče svetovne cene energije – in odločitev Washingtona, da omili sankcije proti ruski naftni industriji – bodo znatno povečale prihodke Moskve od prodaje ruskih fosilnih goriv.

Hkrati ameriške sile uporabljajo na stotine prestreznih raket za sestrelitev iranskih raket in brezpilotnih letal, zaradi česar jih bo za Ukrajino ostalo manj.

Stubb je občinstvu v Londonu povedal, da se boji, da se mirovni pogovori v Ukrajini hitro bližajo trenutku resnice, kar bi lahko Kijev prisililo k sprejetju »slabe rešitve«, ki bi vključevala »odstop ozemlja (Vladimirju) Putinu«.

Po njegovih besedah ​​bi se lahko pogovori celo propadli, Evropa pa bi ostala v precepu - brez ameriške pomoči, evropske sile pa bi morale posredovati in pomagati Ukrajini z več obveščevalnimi podatki, orožjem in drugo podporo.

Stubb je dejal, da ima realističen pogled na to, koliko lahko sam vpliva na Trumpa, potem ko sta se lani povezala med sedemurnim srečanjem ob golfu in kosilu. »Mislim, da nanj nihče ne more vplivati, ampak ...«

Mimogrede, Finska je pravkar od ZDA kupila 64 lovskih letal F-35 in gosti na tisoče ameriških vojakov, ki se urijo v arktičnih razmerah.

Posledice vojne v Iranu so za Ukrajino »negativne«, predvsem zato, ker »cena nafte daje prednost ruskemu vojnemu stroju«, je potožil Stubb.

»Rusko gospodarstvo je pred nekaj tedni dejansko izjemno slabo poslovalo, zdaj pa okreva,« je dejal.

Poleg tega vojna na Bližnjem vzhodu Ukrajino pušča v stiski, ko gre za sisteme zračne obrambe.

Nazadnje je pozornost preusmerila stran od mirovnih pogovorov o Ukrajini.

»Upam, da mirovni pogovori o Ukrajini ne bodo propadli, kot so propadla pogajanja med Iranom in ZDA,« je dejal Stubb. »A čas bo pokazal.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke