REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mozaik smrti s tisoč rezi: Je Trump nemočen?

Mozaik smrti s tisoč rezi: Je Trump nemočen?Iran je s tem, ko je ameriške interese v državah Perzijskega zaliva postavil kot legitimne tarče, podtaknil časovno bombo pod načrte »nepredvidljivega Donnieja«. Vir: Posnetek zaslona, X

Katar ne more več dobavljati plina Evropi. Pravzaprav nikomur. Državni energetski velikan »Qatar Energy« je prenehal proizvajati in dobavljati plin. To je ena od posledic ameriško-izraelske vojne proti Iranu.

Pa kaj, bi lahko rekli, da Katar ne pokriva približno 20 odstotkov svetovnih potreb po plinu.

Nemški kancler Friedrich Merz je ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za dovoljenje, da lahko ponovno kupuje rusko nafto. In ga je dobil. Toda najbrž ne bo ničesar za kupiti, piše brazilski geopolitik Pepe Escobar za spletno stran Strategic Culture Foundation.

»Zato ker je ameriško-izraelska vojna proti Iranu predvsem energetska vojna, a EU tukaj ne kvalificira celo niti kot brezdomni berač.«

Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč te dni mimogrede izjavil, da za Evropo (morda) ne bo ruskega plina: »Morda bi bilo bolj smiselno, da sami prenehamo dobavljati plin Evropski uniji, se preselimo na nove trge in se tam uveljavimo.«

Putin trdi, da tukaj ni političnih motivov.

Nič osebnega.

Poglejmo stvari s čisto ekonomskega vidika.

»Če nam bodo čez mesec ali dva tako ali tako zaprli trg,« je dejal ruski predsednik, »je morda bolje, da zdaj odidemo in se osredotočimo na države, ki so naši zanesljivi partnerji.« Putin je le »razmišljal na glas«. Vlado in ruska energetska podjetja je prosil, naj pregledajo rusko energetsko politiko.

Kakorkoli že, to je bil za Merza spet hladen tuš.

To je posledica zelo kratkovidne, lahko rečemo neumne politike, ki jo EU vodi od leta 2014. In ta je le en delček veliko širše sestavljanke ameriško-izraelske vojne proti Iranu.

Druga oziroma prva stvar je zaprtje Hormuške ožine.

V središču pozornosti je spet Evropa, saj so evropske države v veliki meri odvisne od nafte, ki prečka Hormuško ožino.

Mimogrede, skoraj četrtina svetovnega izvoza nafte teče skozi to ožino.

Zaprtje ožine bo tankerje prisililo, da sploh več ne transportirajo nafto iz zalivskih držav preko Perzijskega zaliva.

Ostale ladje, ki bodo plule med Evropo in Azijo pa se bodo zaradi nevarnosti napadov Hutijev v Rdečem morju preusmerile na veliko daljšo pot okoli Afrike. Ni težko si predstavljati, da bo to privedlo do prave cenovne katastrofe, še posebej, če se bo vojna razvlekla.

In vse kaže, da bo ta vojna dolgotrajna. Razen če svetovalcem uspe, da prepričajo Trumpa, da prizna poraz, kot poroča Wall Street Journal.

Cene nafte so že nad 100 dolarji za sod. Analitiki napovedujejo skok tudi do 150-200 dolarjev.

Vojna v Iranu začenja predstavljati pravo katastrofo, predvsem za zahodnoevropske države, piše italijanski pisatelj Andrea Marcigliano za spletno stran »Electo Magazine«.

Pa vendar Evropejci molčijo, nadaljuje Marcigliano, kar je očitna norost, za katere bomo plačali polno ceno.

Kako?

Najprej, pravi italijanski avtor, z nadaljnjim propadom naših že tako problematičnih industrijskih sistemov, nato pa, naslednjo zimo, s kolapsom sistema ogrevanja.

Za tiste, ki tega še niso doumeli, pojasnjuje Escobar, se je ta vojna že po enem tednu spremenila v strukturno izčrpavajočo vojno, za katero je bil scenarij napisan v Teheranu.

Na napad ZDA se je Iran odzval z mozaično obrambo. Njegovih 32 vojaških območij je avtonomnih.

Gre za strategijo smrti s tisoč rezi, zasnovano tako, da izkrvavi »imperij kaosa«, dodaja Escobar.

Iran svojo obrambo utemeljuje na »iranski decentralizirani obrambi«, kar je uradno ime za dolgoročno strategijo Iranske revolucionarne garde (IRGC). Vsak poveljnik na terenu lahko sam sprejema odločitve, tiste, ki jih smatra za najprimernejše in najbolj smrtonosne za sovražnika. Prevedeno: gre za strategijo smrti s tisoč rezi, zasnovano tako, da izkrvavi »imperij kaosa«, dodaja Escobar.

Vsako območje upravlja s svojimi silami, vojaki, raketami in je operativno tudi v primeru, ko centralno poveljstvo ne deluje.

To decentralizirano obrambo bi lahko primerjali z nekdanjo teritorialno obrambo ali partizanskim gibanjem v Jugoslaviji.

Le da v tem primeru obsega prave vojaške enote z vsemi rodovi vojske.

Vsa območja v Iranu delujejo v skladu s splošnimi napotki, ki so bili pripravljeni vnaprej, zato delujejo tudi, ko ni komunikacije s poveljstvom.

Prav zato poskusi obglavljanja vodstva države niso pripeljali do uspeha. Iran se upira in bori.

Takoj po atentatu na vrhovnega voditelja ajatolo Hameneja je Iran prešel na decentralizirano poveljevanje in celice s štiristopenjskim načrtom globokega nasledstva ter začel izstreljevati salve starejših, počasnejših raket in lažnih brezpilotnih letal, da bi v industrijskem obsegu izčrpal baterije Patriot in sisteme THAAD.

Brazilski avtor meni, da je Iran s to potezo že prvi dan vojne spremenil pravila igre.

Vsakdo z IQ nad sobno temperaturo ve, da je uporaba treh »Patriotov« – skupni stroški 9,6 milijona dolarjev – za obrambo pred eno samo iransko balistično raketo popolnoma nevzdržna, ugotavlja Escobar.

Zato ni čudno, da je »Epsteinov sindikat« (drugo ime za Kolektivni Zahod) ponorel že po nekaj dneh vojne, pravi brazilski analitik.

Trump sicer ne spominja več nase na zadnjih tiskovnih konferencah.

Resda še vedno daje pompozne izjave, kot so »napredujemo«, »pometamo z njimi«, a zdi se, da je celo on začel razumeti, kaj se dogaja.

Trump, ki ga Escobar imenuje tudi »novi Kaligula«, je obrnil ploščo.

Vojna, ki naj bi trajala le do konca tedna, bi se lahko zavlekla pet tednov, pravi Trump, medtem ko drugi viri iz Pentagona ta rok podaljšujejo nekje do septembra.

Pravzaprav je Iran, ki je ameriške interese v državah Perzijskega zaliva ciljal kot legitimne tarče, namestil časovno bombo pod načrte »nepredvidljivega Donnieja« (Trumpa).

A to še ni vse - Iran se je na agresijo odzval na podoben način, s politiko tisoč rezov tudi na gospodarkem področju.

Mimogrede, gre za neposreden napad na petrodolar.

Iranski zunanji minister Abbas Aragči je zavrnil pozive k prekinitvi ognja in dejal: »Tokrat je drugače ... Zakaj bi sprejeli sporazum o prekinitvi ognja, ko zmagujemo? Samo poraženci pozivajo k prekinitvi ognja.«

Poskusimo povzeti situacijo po samo tednu dni vojne.

Hormuška ožina je praktično zaprta, razen za ruske in kitajske ladje. Vsa proizvodnja utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Katarju je zdaj ustavljena – brez upanja na okrevanje v bližnji prihodnosti. Zaprto je bilo tudi drugo največje naftno polje v Iraku.

Brez nafte ni obrambe zalivskih držav pred iranskimi raketami/droni, kar pomeni, da z Wall Streeta ne teče več povodenj lažnega denarja, pravi Escobar. Mehurček umetne inteligence je navsezadnje financiran z »naložbami« zalivskih držav ...

Kaj to pomeni, je jasno: iranske rakete bodo še naprej padale na ameriške baze, katerih zračna obramba je v veliki meri izčrpana.

Izrael je iz istega razloga na poti v vojaški in gospodarski pekel.

Tako imenovani svetovni trgi so zaradi tega razvoja dogodkov prestrašeni na smrt.

Zalivske države so ostale brez tako opevane ameriške zaščite.

Še več, čeprav Trump, ki ga Escobar imenuje »klovnovski sekretar za večne vojne«, trdi drugače in se še naprej tolče po prsih, ostaja na desetine iranskih podzemnih vojaških trdnjav, naloženih z več deset tisoč raketami in opremo, nevidne in nedotakljive.

Šah je perzijska beseda, izpeljana iz »shah mat«, kar pomeni »kralj je nemočen«.

Novi Kaligula morda še ne ve, da je gol, dodaja Escobar, ker ni sposoben igrati šaha.

Zna igrati le poker, ta igra pa temelji na blefiranju.

Trump pa je, pravi brazilski avtor, zdaj že dovolj prestrašen, da začne obupano iskati izhod.

Če ni že prepozno za to.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek