REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pogodbe o covid cepivih: Evropska komisija ščiti svoje uradnike pred »teoretiki zarote«

Pogodbe o covid cepivih: Evropska komisija ščiti svoje uradnike pred »teoretiki zarote«Evropska komisija ne želi razkriti, kdo je delal na pogodbah za cepiva proti covidu, da ne bi postali tarča kritik javnost in »teoretikov zarot«. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropska komisija ni želela razkriti, kateri zaposleni so sodelovali pri pogajanjih o pogodbah o cepivih proti covidu s farmacevtskimi podjetji, da bi se izognila, da postanejo tarče »teoretikov zarote«, so povedali njeni odvetniki.

»Pomanjkanje zaupanja« v pogodbe pomeni, da bi bili uradniki lahko izpostavljeni »fizičnemu ali psihičnemu« nadlegovanju, je pojasnil Antonios Bouchagiar, odvetnik Evropske komisije (EK). »To je resnično tveganje v tem primeru,« je dodal.

EK se bori proti sodbi Splošnega sodišča EU (nižje sodišče bloka sedemindvajseterice) iz leta 2024, ki je razsodilo, da bi morala posredovati več podrobnosti o donosnih pogodbah – in ljudeh, ki so se o njih pogajali – ko je to zahtevala skupina poslancev Evropskega parlamenta iz vrst Zelenih in javnost.

Sodišče je razsodilo, da obstaja zadosten javni interes za razkritje teh informacij: »Samo z imeni, priimki in podrobnostmi o poklicni ali institucionalni vlogi članov zadevne ekipe je mogoče ugotoviti, ali so bili člani te ekipe v navzkrižju interesov.«

Komisija se, kot je bilo pričakovati, z odločitvijo ne strinja in primer je zdaj pred najvišjim sodiščem bloka, Sodiščem EU.

Komisija je na vrhuncu pandemije covida v letih 2020 in 2021 podpisala šest vnaprej dogovorjenih pogodb s farmacevtskimi podjetji, v katerih je obljubila nakup določene količine cepiv za evropske državljane kot del boja EU proti virusu.

Poslanci Zelenih so dejali, da si javnost zasluži izvedeti več o tem, kako so bile te pogodbe – vredne več milijonov evrov – izpogajane.

Ko so poslanci Evropskega parlamenta vložili zahteve za dostop do dokumentov, je Komisija objavila redigirane (cenzurirane) informacije.

Več kot 3000 članov javnosti, med katerimi so mnogi skeptični do pristopa EU, nekateri pa sovražni do politik množičnega cepljenja, je sprožilo ločeno tožbo proti Komisiji. Odvetniki poslancev Evropskega parlamenta in državljanov EU so se zbrali na sodišču v Luksemburgu in pred polno sodno dvorano trdili, da bi morala Komisija spoštovati najvišje standarde preglednosti.

»Ne gre za neko abstraktno težnjo,« je dejala Raluca Gherghinaru, odvetnica poslancev Evropskega parlamenta, temveč za »ustavno vrednoto«.

»V krizi lahko pričakujemo, da bodo voditelji bolj odgovorni,« je dodala.

Odvetniki Evropske komisije trdijo, da je izvršilni organ Evropske unije pod taktirko Ursule von der Leyen že pokazal visoko stopnjo odgovornosti.

Evropsko računsko sodišče je preučilo neredigirane dokumente, ki dokazujejo, da pogajalska skupina ni bila v navzkrižju interesov, so povedali odvetniki EK in dodali, da bi lahko agencija za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EPPO) pregledala pogodbe, če bi se jim to zdelo potrebno.

Toda Arnaud Durand, odvetnik državljanov, ki so vložili tožbo, trdi, da EPPO ni dovolj neodvisno, ker njegov proračun odobri – Evropska komisija.

Komisija se je soočila tudi s ostrim preizpraševanjem predsednika sodišča Koena Lenaertsa, ki je vprašal: »Ali to resno mislite?«, ko so odvetniki Komisije dejali, da se ne bi smelo ugoditi javnosti, ki išče informacije, zato ker - kot so dejali odvetniki – imajo uradniki »pravico, da delajo brez motenj«.

Glede argumenta Komisije, da bi razkritje imen zaposlenih, ki so odločali o sklepanju pogodb za nabavo cepiv proti covidu lahko privedlo do nadlegovanj le-teh, »zlasti s strani teoretikov zarote«, je sodnik Lenaerts vprašal: »Ali ne bi bilo razkritje teh imen najboljši način za boj proti tem teoretikom zarote?«

Naslednji korak v zadevi bo pravno mnenje, ki ga bo 11. junija podal generalni državni tožilec Athanasios Rantos, saj bo sodnikom pomagalo pri končni odločitvi.

Datum za to sodbo še ni določen.

Spomnimo, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila tarča kritik zaradi svojih SMS sporočil z izvršnim direktorjem podjetja Pfizer, s katerimi je z EK sklenila večmilijardni sporazum.

Zavrnitev Komisije, da objavi sporočila von der Leynove, je postala znana kot »Pfizergate«.

Splošno sodišče je razsodilo, da je Komisija navsezadnje storila napako, ker sporočil von der Leynove ni razkrila.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke