Tudi prestižni »Foreign Affairs« se s štiriletno zamudo končno strinja z nami: Ukrajina izgublja vojno!

Sedaj tudi Foreign Affairs (FA) objavlja članke, podobne tistim, ki smo jih na Insajderju objavljali že ob začetku rusko-ukrajinske vojne leta 2022 – da je to vojna, ki jo lahko Ukrajina le izgubi.

Če smo bili takrat deležni vseh mogočih obtožb o »ruski propagandi« in da pišemo kot »putinisti«, čeprav smo samo analizirali trda vojaška dejstva, sedaj ugledni ameriški časopis objavlja skoraj identične ugotovitve, le da so štiri leta prepozni.

Članek Michaela C. Descha v zadnji številki časopisa »Foreign Affairs« ni le mrzlo realističen, je branje, ki vsakega posameznika z vsaj malo zdrave kmečke pameti sprašuje, kako je sploh mogoče, da so zahodni voditelji štiri leta lagali samim sebi in svojim volivcem o realnostih bojišča.

Desch začne s surovim dejstvom, ki ga je Insajder pisal že leta 2022: Ukrajina izgublja vojno. Ne zaradi pomanjkanja poguma, ampak zaradi matematike.

Zelensky is happy. He is making loads of money. Couldn’t c*re l*ss about the Ukrainian people

— Atticus (@Atticus4All4) March 4, 2026

Če primerjamo demografske izgube, je slika za Ukrajino katastrofalna. Po podatkih neodvisnih organizacij je Rusija do konca leta 2025 imela približno 219.000 mrtvih, Ukrajina pa med 87.000 in 172.000 vojakov (vključno s pogrešanimi, ki najverjetneje predstavljajo nepriznane mrtve).

A tu je ključen trik: Ukrajina ima danes 36 milijonov prebivalcev, Rusija pa 140 milijonov.

V kritični starostni skupini od 25 do 54 let ima Ukrajina 9,5 milijona moških, Rusija pa 30,2 milijona.

Over 2.8 million dead Ukrainians are far from enough for Zelensky...

 The BBC reports that Ukraine has expanded a state-backed sperm freezing program for servicemen as battlefield losses and mass emigration deepen the country’s demographic collapse. https://t.co/fgFUeE1x7Q

— cvetko35 (@cvetko35) February 17, 2026

To pomeni, da je Ukrajina izgubila med enim in dvema odstotkoma svoje ključne delovne sile, Rusija pa komaj 0,5 do 0,7 odstotka.

Rusija lahko izgubi trikrat toliko vojakov in še vedno zmaga vojno preživetja.

V resnici je to del, kjer je analiza iz FA še najbolj nenatančna.

Številni drugi analitiki in tisti z dobrim zvezami v Pentagonu (na primer Douglas Macgregor, nekdanji svetovalec obrambnega ministrstva v prvi Trumpovi administraciji) navajajo realne izgube Ukrajine v višini najmanj 1,5 milijona vojakov.

Teh podatkov pa Ukrajina uradno, zaradi učinka demoralizacije - noče priznati.

A to še ni najhujše, ugotavlja »Foreign Affairs«.

Rusi se borijo predvsem s pogodbenimi prostovoljci, medtem ko Ukrajina prisilno vpoklicuje vojni nenaklonjene vojake.

Da dosežejo cilj 30.000 novih vojakov mesečno, ukrajinske oblasti uporabljajo »busifikacijo« – lovljenje moških na ulicah in vlečenje v kombije, ki jih pošiljajo na fronto.

To v vojsko prinaša starejše, bolne in nejevoljne vojake, ki dezertirajo ob prvi priložnosti.

Rusija nima težav z rekrutiranjem, Ukrajina pa se bojuje s sržjo lastnega prebivalstva.

Forced conscription (‘busification’) in the city of Khmelnytskyi. On Peremohy (Victory) Street (!)

The victory of force over law. The interests of political elites over the interests of the working class pic.twitter.com/yxgfCswnqA

— Marta Havryshko (@HavryshkoMarta) February 10, 2026

Količinska nadvlada Rusije je na vsakem koraku. V glavnih sistemih orožja je Ukrajina popolnoma prevladana: razmerje tankov je skoraj 5:1 v korist Rusije, pehotnih bojnih vozil ima Rusija trikrat toliko, mobilne artilerije petkrat toliko, večkratnih raketometov desetkrat toliko, minometov petkrat toliko.

V zraku ima Rusija 163 bojnih letal, Ukrajina pa 66. Razlika v gospodarski moči je še bolj neizprosna: ruski BDP po kupni moči je skoraj 7 bilijonov dolarjev, ukrajinski komaj 657 milijard. Rusija lahko za obrambo nameni 484 milijarde dolarjev, Ukrajina pa kljub 30-odstotnemu deležu v BDP komaj 197 milijard.

Toda Desch v »Foreign Affairsu« opozarja na še eno ključno spremembo, ki smo jo napovedovali že leta 2022: Rusija se je iz olesenele, rigidne vojske prelevila v učinkovit bojni stroj.

Po neuspehu protiofenzive Ukrajine leta 2023, ko je ruska »Surovikinova linija« dokazala svojo neprehodnost, se je vojna spremenila.

Rusi so prevzeli inovacije v uporabi dronov, razvili optična vlakna za vodenje dronov (da se izognejo ukrajinskemu elektronskemu bojevanju), inovirali pehotne taktike majhnih vpadnih skupin ter sistematično uničevali ukrajinsko logistiko in operaterje dronov.

Medtem ko Ukrajina še vedno sanja o osvoboditvi vseh ozemelj, Rusija metodično dosega svoje cilje: nadzor nad Donbasom in izključitev Ukrajine iz Nata.

I wonder whether Zelensky would still get standing ovations in Munich if the screen was showing footage of busification in Ukraine and of all the men killed or maimed by draft officers pic.twitter.com/TLlipT3SuG

— Marta Havryshko (@HavryshkoMarta) February 14, 2026

Taktika majhnih infiltracijskih skupin – podobna nemškim metodam iz prve svetovne vojne – sedaj omogoča Rusom, da se premikajo skozi »cono smrti« na obeh straneh fronte, medtem ko so ukrajinske sile prisiljene v defenzivo.

Ukrajina ima na 1000 kilometrov dolgi fronti komaj 300.000 vojakov, kar je 483 vojakov na kilometer. Po hladno-vojnih standardih Nata bi za uspešno obrambo potrebovali 1.500 vojakov na kilometer. Rusija ima v okupiranih ozemljih več kot 700.000 vojakov, kar je 1.129 na kilometer.

Ukrajina je raztegnjena do onemoglosti, medtem ko se Rusija lahko koncentrira tam, kjer želi udariti.

Tehnologija ni rešila ukrajinskega problema.

Zahodno orožje – od protitankovskih raket do Patriotov in lovcev F-16 – ni bilo odločilno.

Edina izjema so bili droni FPV, toda tudi tu je ravnovesje obrnjeno na glavo.

Next running out of cocaine.

— Her şey sınıfsal (@turkpunk) March 6, 2026

Rusija ima zdaj desetkratno premoč v številu dronov na bojišču.

Ukrajinska invazija v Kursk leta 2024 je bila prelomnica – ne ker bi bila uspešna, ampak ker je prisilila Rusijo k adaptaciji, ki je zdaj bolj smrtonosna kot kdajkoli prej.

Desch v »Foreign Affairsu« ne pozabi omeniti korupcije, ki je »podkopala vse vidike ukrajinskega vojnega prizadevanja, vključno z gradnjo utrdb«.

Hungary has seized certain Ukrainian armored cash-in-transit vehicles.

Claims were made by my sources yesterday that the money was, to put it mildly, not exactly ordinary, and that Orbán knew about it.

I was convinced that the money belonged to Zelensky. Some kind of kickback.… pic.twitter.com/VKofAtl8kN

— Anatolij Sharij (@anatoliisharii) March 6, 2026

Medtem ko je Rusija gradila »Surovikinovo linijo«, je Ukrajina prepozno začela kopati svoje. Zakaj?

Ker so ukrajinski voditelji verjeli v čudežno zahodno orožje namesto v trdo delo utrjevanja položajev, in ker je denar za utrdbe verjetno končal v žepih dobro povezanih posrednikov.

Strateški cilji so popolnoma neskladni z realnostjo. Rusija kontrolira 99 odstotkov Luganska, 76 odstotkov Hersona, 74 odstotkov Zaporožja in 72 odstotkov Donecka.

Trumpov mirovni načrt predvideva priznanje tega dejstva.

Remember that time the US reporter said Kiev was a "relatively civilised, relatively European city" https://t.co/P3AI1ppLYB

— Chay Bowes (@BowesChay) March 6, 2026

Ukrajinski cilj – vrnitev na meje iz leta 1991, vključno s Krimom – je popolnoma nedosegljiv brez neke čudežne intervencije, ki je ne bo.

Medtem ko evropski voditelji panično primerjajo Donbas s Sudeti in Hitlerjem, Desch hladno opozarja: Donbas ni Sudetenland, ker Rusija ne uporablja blitzkriega.

Napredek ruskih sil je počasen, drag, a neizprosen. Pri trenutni hitrosti bi Rusiji za osvojitev preostalega ozemlja vzhodno od Dnepra potrebovala 30 let. Toda to ne spremeni dejstva, da lahko Rusija doseže svoje omejene cilje, Ukrajina pa ne more doseči svojih maksimalističnih.

Najbolj boleča ugotovitev?

Tudi ukrajinski vrh sedaj priznava, da globoki udari na rusko ozemlje in napadi na »senčno floto« tankerjev ne bodo končali vojne.

May 2, 2014 ,the massacre at the Trade Unions House in Odessa.
The building, which housed trade union organizations and the Communist Party, was attacked and set on fire by neo-nazi supporters of the government in Kyiv.
The massacre resulted in the deaths of 42 people.
Putting… pic.twitter.com/U72VgvDZ2N

— Richard (@ricwe123) March 1, 2026

Vprašanje ni več, ali bo Ukrajina morala odstopiti ozemlje, ampak kdaj in koliko.

Desch zaključuje s hladno logiko: sprejetje »slabega« miru sedaj bi dalo Ukrajini možnost za preživetje in obnovo.

Nadaljevanje vojne pomeni samo več mrtvih, več uničenega gospodarstva in nazadnje enak ali še slabši rezultat.

Pred štirimi leti so nas na Insajderju obtoževali izdajstva zaradi podobnih zaključkov.

Sedaj to piše Ukrajini sicer nadvse naklonjen, ameriški »Foreign Affairs«.

Čas je najboljši sodnik.

O avtorju: Michael C. Desch je profesor mednarodnih odnosov na Univerzi Notre Dame v Indiani, kjer zaseda prestižno stolico Packey J. Dee in je ustanovni direktor Notre Dame International Security Center. Pred tem je vodil Inštitut Scowcroft na Univerzi Texas A&M.

Desch ima doktorat z Univerze v Chicagu in magisterij mednarodnih odnosov s te iste ustanove. V osemdesetih in devetdesetih letih je deloval kot analitik v Upravi za obveščevalne in raziskovalne dejavnosti na ameriškem State Departmentu ter kot svetovalec v službi kongresnega raziskovalnega servisa (CRS) in osebni svetovalec senatorja v ameriškem Senatu.

Je avtor številnih knjig o civilno-vojaških odnosih in vojaški učinkovitosti, med drugim »Cult of the Irrelevant: The Waning Influence of Social Science on National Security« (Princeton University Press, 2018), in velja za enega vodilnih ameriških realistov v študijah mednarodne varnosti.