REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trumpu zmanjkuje časa: Kako naj upraviči svojo vojno z Iranom - »Epski bes« ali epska napaka?

Trumpu zmanjkuje časa: Kako naj upraviči svojo vojno z Iranom - »Epski bes« ali epska napaka?Visoki uradniki Trumpove administracije nenehno ponujajo opravičila za vojno s Teheranom, ameriški predsednik pa jih ovrže. Se Združenim državam obeta novi Irak? Vir: Posnetek zaslona, X

Trumpovi administraciji zmanjkuje časa, da bi upravičila napad na Iran.

Trump je predsednik miru. Vzel si je kos Venezuele, kos Irana in ne pozabite, da si še vedno želi kosa Grenlandije in Kanade. Vir: Posnetek zaslona, X

Štiri dni po začetku vojne visoki uradniki administracije lahko rečejo le, kaj ta konflikt ni: To ni Irak. To ni večna vojna. To ni vojna po izbiri.

Toda celo to sporočilo nato zamegli predsednik Donald Trump, čigar številne digresije novinarjem so spodkopale skoraj vse doslej podane razloge za začetek operacije.

Medtem ko se administracija muči, da razloži napad z namigi, češ da je bil Iran tik pred tem, da bi imel ali da že ima jedrsko orožje, oziroma da ima balistične rakete za napad na Izrael – Trumpovi zavezniki opozarjajo, da se Beli hiši čas, da svoje argumente predstavi najbolj zvestim podpornikom predsednika, izteka.

»Ne postavljam časovne omejitve, ampak število žrtev,« je za »Politico« povedal nekdanji Trumpov uradnik.

»To je narativ v medijih, ki izkrivlja način, kako ljudje razmišljajo o tej vojni.«

Od začetka vojne v soboto zjutraj je bilo ubitih šest pripadnikov ameriške vojske.

Toda glede na trditve senatorja Blumenthala o načrtih za slanje kopenskih enot v Iran, se zdi, da se Združenim državam v tem primeru obeta novi Irak.

Na to opozarja komentator Chay Bowes na omrežju X, saj je Iran ogromna, gorata država z 90 milijoni prebivalcev, plemenska, neprebojna.

Vojna in dolgotrajni konflikt bi lahko zvišala cene goriva in demoralizirala volivce, kar je ključnega pomena za uspeh republikancev na novembrskih vmesnih volitvah.

Trump je v objavi na družbenih omrežjih izjavil, da se »vojne lahko vodijo 'v nedogled'.«

Trumpovo gibanje »Make America Great Again« (op. p. MAGA, naredimo Ameriko znova veliko) je bilo v veliki meri zgrajeno na skepticizmu do neokonservativnega intervencionizma, kar je izziv za Belo hišo, ki je bila pod pritiskom Izraela in cionističnega lobija prisiljena iti v operacijo, za katero številni zavezniki iz gibanja MAGA opozarjajo, da je v neposrednem nasprotju s tem, kar je predsednik nekoč obljubil svojim volivcem.

Ne nazadnje ankete kažejo, da velika večina Američanov ne podpira Trumpove vojne z Iranom.

Ugledni konservativni komentatorji in Trumpovi zavezniki, vključno s Tuckerjem Carlsonom, Megyn Kelly in Mattom Walshom, so vsi kritizirali napad na Iran in administracijo, ki ji je spodletelo pri argumentaciji svojih razlogov za vojno.

Precejšnje število, če ne večina pripadnikov MAGA baze bo s Trumpom ne glede na to, kaj stori, vendar tudi oni sprožajo vrsto legitimnih vprašanj.

Če pa se bo vojna zavlekla ali gre po gobe, se bodo ta vprašanja, prav tako njihova zaskrbljenost in skepticizem, le še stopnjevala, je opozoril republikanski strateg Matthew Bartlett, ki je služil v Trumpovi prvi administraciji.

Vodja politike Pentagona Elbridge Colby je poskušal te pomisleke ublažiti in vztrajal, da je vojna proti Iranu zastavljena premišljeno in ni v nasprotju s Trumpovo agendo »naredimo Ameriko znova veliko«.

»Ta vojna ne bo neskončna,« je Colby povedal Odboru za oborožene sile ameriškega senata.

Toda Trump je v objavi na družbenih omrežjih tudi to ovrgel, saj je izjavil, da se »vojne lahko vodijo 'v nedogled'«. Namigoval je tudi, da bi se vojna lahko končala v nekaj dneh ali da bi lahko trajala štiri ali pet tednov.

Nevarnost za Trumpovo administracijo je, da bi lahko izgubila nadzor nad tem, kdaj se bo vojna končala.

A o tem odloča tudi Iran.

Njegovi napadi pa Združene države že silijo, da zaprejo veleposlaništva v regiji, evakuirajo ameriške državljane in zavarujejo tankerje z nafto.

Vsaj en uradnik je izrazil zaskrbljenost, da Trump javnosti ni podal podrobne razlage za vojaško operacijo »Epski bes«, razen kratkih intervjujev in dveh videoposnetkov, ki jih je delil na spletu.

To pa ni pomirilo pomislekov, da je Trump prelomil osrednjo obljubo: da bo ZDA obvaroval pred »močvirjem« večnih vojn, ki so dolga desetletja izčrpavale kri in denar.

»Hitro se mora končati, sicer bo to krvava nočna mora,« je dejal vir iz Bele hiše.

Drugi je nato dodal: »To je že nočna mora, ker koalicija MAGA preprosto poka po šivih.«

Posnetki iz vojne (v tvitih zgoraj) prepričanje, da se je Trump zapletel v epsko napako, ko je sprožil vojno v Iranu, osvetljujejo: vidimo iranske rakete, ki brez ovir rušijo Tel Aviv s svojimi dve toni težkimi bojnimi glavami, javno podporo Irancev za nadaljevanje vojne, natančne zadetke Irana, zelo verjetno s pomočjo kitajske tehnologije, in paniko v Izraelu.

Ob tem je celo hrana ameriških vojakov slaba, z dronov, ki padejo na tla v Iraku pa domačini snamejo terminale Starlink, bojno glavo pa pustijo na miru...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek