REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bruselj molči o konfliktu v Iranu: Kaj drugega pa naj stranski igralec sploh stori?

Bruselj molči o konfliktu v Iranu: Kaj drugega pa naj stranski igralec sploh stori?»Politico« piše, da EU nima dovolj vpliva v regiji, da bi naredila kakršne koli pomembne poteze. Bruselj je omejil odzive na evakuacijo prebivalcev EU s prizadetih območij in zgodbo o energetici. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropska unija se ne želi vpletati v ameriško-izraelsko vojno z Iranom ali pa morda nima izbire, tako Politico analizira vedenje Bruslja od trenutka začetka napada Združenih držav Amerike in Izraela na Iran.

Glede na dejstvo, da je brezpilotno letalo zadelo britansko letalsko oporišče na Cipru, bi lahko geografska bližina Evrope konfliktu odtehtala začetni skepticizem mnogih njenih vlad glede odločitve predsednika Donalda Trumpa.

Do sedaj so se izjave EU osredotočale na državljane EU na Bližnjem vzhodu in posledice naraščajočih cen energije, motenj v zračnem in pomorskem prometu ter morebitnega pritoka beguncev.

Kot da bi želela ponazoriti, kako Bruselj vidi svojo omejeno vlogo v krizi, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v ponedeljek opisala vrsto področij, na katera se EK osredotoča, »od energije do jedrske energije, od prometa do migracij in varnosti«.

Dejala je: »Moramo biti pripravljeni na posledice,« spominja »Politico«.

Ker ni imela vpliva na Izraelce ali Trumpa, je Ursula von der Leyen v ponedeljek sklicala »kolegij za varnost« o vprašanjih, povezanih s trenutno krizo.

Po srečanju je Evropska komisija sporočila, da namerava odgovoriti na iranski konflikt s podporo državam EU in zaščito Evropejcev pred njegovimi »negativnimi posledicami«.

»EU deli informacije o dogajanju in spremlja situacijo,« je dejal anonimni diplomat EU.

Kot je dejal, bi se morali v normalnih časih pogovarjati z ameriško administracijo, pogovarjati z Izraelci. A kot je dodal, nič od tega ni mogoče, ker je vloga EU na svetovnem parketu drugotnega pomena.

»To je nekaj, na kar se ZDA in Izrael pripravljata proti svojemu zapriseženemu sovražniku Iranu. EU na to ni bila pripravljena. Zdaj sedimo tam kot opazovalci, ker nismo aktivni akter v tej vojni,« je dodal diplomat.

V praksi so cilji Komisije omejeni na pomoč prestolnicam pri evakuaciji njihovih državljanov iz regije in spremljanje morebitnih motenj v zračnem prometu in ključnih pomorskih poteh, kot je Hormuška ožina, skozi katero potujejo pošiljke nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz držav Perzijskega zaliva.

»Obveščevalne ocene kažejo na povečano tveganje terorističnih napadov Irana v Evropi,« je dejal drug diplomat EU.

EU bo spremljala tudi cene energije in raven oskrbe. Komisija bo sklicala delovno skupino za energijo z državami EU, ki bo sodelovala z Mednarodno agencijo za energijo, prvi sestanek pa naj bi bil ta teden.

Nikozija ni aktivirala klavzule EU o kolektivni obrambi, podobne 5. členu Nata, kjer vse članice priskočijo na pomoč enemu od svojih zaveznikov.

Če bi Ciper to storil, bi to lahko pomenilo, da blok postaja strana v vojni.

Atene so na otok, ki je manj kot 500 kilometrov oddaljen od Izraela, poslale dve fregati in dva lovca F-16.

Ciper, ki šest mesecev predseduje Svetu EU, bo v torek gostil sestanek Integrirane skupine za politično odzivanje na krize, da bi »preučili posledice razvijajočih se razmer«.

Neprijetna resnica je, da EU nima dovolj vpliva v regiji, da bi naredila kakršne koli pomembne poteze, ugotavlja celo bruseljski »Politico«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke