REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stalinistični pamflet Trivelis inštituta: »Tuja informacijska manipulacija in vmešavanje v Sloveniji« - brez dokazov!

Stalinistični pamflet Trivelis inštituta: »Tuja informacijska manipulacija in vmešavanje v Sloveniji« - brez dokazov!Katja Geršak - Kot nekoč Čeka, danes Katjuša. Vir: Posnetek zaslona, X

Konec januarja ustanovljeni Inštitut za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki ga financira Ministrstvo za obrambo, je na začetku februarja objavil poročilo z naslovom Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji.

Osrednji mediji (Delo, Radio Slovenija, Večer, ljubljanski Dnevnik) so takoj – in povsem lakajsko ter nekritično - povzeli Trivelisovo poročilo skupaj z edinim »empiričnim primerom«, ki ga besedilo obravnava – zapisom Uroša Lipuščka na facebook-u o Parlamentarni skupščini zveze NATO v Ljubljani oktobra lani.

Prav zato so na Pedagoškem inštitutu sklicali posebno tiskovno konferenco z naslovom »Inštitut Trivelis, zastraševanje in sankcije EU proti posameznikom in posameznicam«.

Tiskovna konferenca bo v petek, 20. februarja, ob 11. uri v konferenčni sobi na Pedagoškem inštitutu, Gerbičeva 62 v Ljubljani.

Kako je mogoče reči za neko trditev, ki je npr. enaka ruskemu narativu, da gre za vpliv Kremlja in dezinformacijo - če pa enake trditve izrekajo tudi ameriški strokovnjaki, kot je John Mearsheimer, polkovnik Lawrence Wilkerson, polkovnik Douglas Macgregor ali pa celo nekdanji šef vojaškega odbora zveze NATO, nemški general Harold Kujat in drugi, če omenimo samo nekatere.

Na konferenci bodo spregovorili Uroš Lipušček, Igor Ž. Žagar, Tomaž Mastnak in Rastko Močnik.

Da je protest na mestu potrjuje že prebiranje omenjene »analize«, ki opleta s hudimi obtožbami, ki pa slonijo na trhlih temeljih.

Že na prvo oceno omenjena analiza vzbuja začudenje, pa tudi posmeh.

Težko je namreč mogoče razumeti, da se tako zmedeno besedilo, polno obtožb, ki niso podprte s prav nikakršnimi dokazi – diči z naslovom »analiza.«

Gre za veliko besed, brez empirije in podatkov, razen enega »študija primera« - ene same objave znanega novinarja, publicista in nekoč dopisnika RTV Slovenija iz več držav Uroša Lipuščka.

Kako je to sploh lahko »analiza«?

Besedilo ves čas opozarja na dezinformacije, ki naj bi prihajale iz »tujine«, predvsem Rusije – a dokazov za to v zadevni analizi ne najdemo.

Ni konkretnih primerov, ni člankov, ki bi bili nedvomno povezani z novinarji in mediji, ki bi delali v povezavi s tujino.

Navedeni so le podatki o tem, kako se je ena objava hitro širila po slovenskih družbenih omrežjih.

Toda predpostavka obeh raziskovalcev, da naj bi bil to že dokaz nekega tujega vpliva ni nikjer podkrepljena z dokazi.

Povsem enako verjetna je tudi druga hipoteza –, da za širjenja ene objave o skupščini zveze NATO v Ljubljani na Facebooku, ki se je hitro širila, ni nobenega »izvensistemskega« vzroka, pač pa je ta objava zadela bistvo nekega družbenega problema in se hitro širila po omrežjih prav zato, ker se v »osrednjih« medijih, ki se držijo nenapisanih pravil »cenzorskega« poročanja o NATO paktu – na tako kritičen način o zahodni vojaški zvezi običajno ne piše.

Unikatnost sporočila te objave in ne »tuji vplivi« bi torej lahko bili »krivi« za to, da se je zapis Uroša Lipuščka hitro razširil po družbenih omrežjih.

Toda Inštitut Trivelis, bogato financiran s strani obrambnega ministrstva pa je to prikazal kot nekakšen zlonamerni tuji vpliv.

Skrb vzbuja tudi drugo, povsem neverodostojno sklepanje avtorjev analize. Ti namreč podobnost nekaterih »narativov«, ki jih zastopajo slovenski avtorji primerjajo z uradnimi trditvami politikov v Rusiji in nato to podobnost vidijo kot kopiranje »kremeljskega narativa« in dokaz nekakšnega »vpliva« Rusije.

Argumentacija je izpeljana v najbolj žlahtni stalinistični maniri, češ da je s svojim pisanjem ne glede na subjektivne namene »objektivno« v službi sovražnika. Ali se z Lipuščkom strinjamo ali ne, je popolnoma nepomembno.

Toda - kako je mogoče reči za neko trditev, ki je npr. enaka ruskemu narativu, da gre za vpliv Kremlja in dezinformacijo - če pa enake trditve (npr. da je NATO soodgovoren ali celo sprožilec in izključni krivec za vojno v Ukrajini, ker se je v nasprotju z obljubami Rusiji širil proti vzhodu) zagovarjajo tudi ameriški strokovnjaki, kot je profesor Univerze v Chicagu John Mearsheimer, polkovnik Lawrence Wilkerson, polkovnik Douglas Macgregor ali pa celo nekdanji šef vojaškega odbora zveze NATO, nemški general Harold Kujat in drugi, če omenimo samo nekatere.

Morda zato, ker bi se oznaka, da gre za washingtonsko (npr. stališča Douglasa Macgregorja) ali berlinsko (Harolda Kujata) propagando slišala nekoliko odbito?

Sta raziskovalca preverila tudi možnost, da gre morda za »narative«, ki temeljijo na številnih podatkih in so rezultat temeljitega premisleka in lastnega sklepanja avtorjev, pri čemer je podobnost z ruskimi uradnimi stališči, ne glede na to, da res obstaja – v bistvu nepomembna?

Seveda ne. In isto velja za vse sklope trditev v zadevni analizi.

Ob tem se lahko vprašamo, ali je ta inštitut sploh lahko verodostojen, nevtralen razsodnik in izvajalec analiz o dveh v posredni vojni sprtih strani (Zahod proti Rusiji) ali pa je, glede na to, kdo ga financira v konfliktu interesov oziroma del propagandnih akivnosti EU?

Vlado Miheljak je v Mladini zadevo povzel tako: »Pa smo spet na začetku! Namesto da bi se v tednih pred volitvami ukvarjali z janšizmom kot prežečim zlom, nam institucije in inštituti, povezani z državo, ki je vsaj še nekaj tednov v odgovornosti levoliberalne koalicije, preusmerjajo pozornost na sovražnike države in zavezništva. Namreč, kadrovsko kolobarjenje provladnih centrov je pred kratkim povrglo neko delavnico za pisanje propagandnih pamfletov, ki je pod blagovno znamko Trivelis povezano z obrambnim ministrstvom.

Trivelisovo poročilo in povzetki v vodilnih občilih kriminalizirajo javno kritiko vladne politike, kritično mišljenje in svobodo mišljenja na sploh.

Samo letos bo za njihove zvarke namenilo 560.000 evrov! A denar še zdaleč ni zares problem, pač pa so to vsebine in smotri.

Kot sledi iz predstavitve na N1 (4. 2. 2026), je Trivelis osredotočen na 'podporo strateškemu razvoju sistemov obrambe, varnosti in odpornosti'. Kar spominja na zloveščo Čeko ('izredno vserusko komisijo za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam') iz zgodnjega sovjetskega obdobja. Če malo prebrskate njihove izdelke, Trivelis ni le trivialen, ampak ponekod tudi nevaren. Izstopa zlasti študija z naslovom 'Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Slovenijo', ki je vsebinsko in metodološko tako banalna, da bi dijak, kaj šele študent družboslovja, težko kandidiral za pozitivno oceno seminarske naloge.«

Vir: Posnetek zaslona, X

»Študija o tujih vplivanjih (kajpak zgolj ruskih) se osredišči na študij primera, v katerem je izpostavljeno razmišljanje in pisanje dr. Uroša Lipuščka, dolgoletnega novinarja in publicista.

Samo letos bo za njihove zvarke namenilo 560.000 evrov! A denar še zdaleč ni zares problem, pač pa so to vsebine in smotri.

Argumentacija je izpeljana v najbolj žlahtni stalinski maniri, češ da je s svojim pisanjem ne glede na subjektivne namene 'objektivno' v službi sovražnika. Ali se z Lipuščkom strinjamo ali ne, je popolnoma nepomembno.

Ali kdo (kakšna tuja agentura) poskuša zlorabiti njegova stališča in artikulacije, prav tako. Podobno, kot je bilo pred časom s Tomažem Mastnakom, s katerim se je o vojni v Ukrajini ali o covidu bilo mogoče strinjati ali ne, a njegova pravica, da razvija in prezentira lastna stališča, je neodtujljiva.

Pa se je vseeno našel neki Luka Lisjak Gabrijelčič in od časopisa Dnevnik zahteval, da je treba Mastnaka 'izločiti iz javne razprave o Ukrajini'. Ampak O. K., omenjeni ni institucija. Katja Geršak pa predstavlja institucijo, ki je v neposredni povezavi z državo. In zato bi se moralo obrambno ministrstvo zaradi tega pritlehnega skrpucala javno opravičiti. Premier in koalicijski partnerji pa izrazito jasno javno distancirati.

Če tega niso zmožni, potem res ne potrebujemo vrnitve Janše na oblast. Bodo kar samo opravljali higienski nadzor v medijih in javnosti.«

Tomažu Mastnaku so zaradi podobno kritičnih in povsem utemeljenih stališč prepovedali objavljati kolumne v ljubljanskem Dnevniku. Vir: Posnetek zaslona

Sklicatelji tiskovne konference zato opozarjajo: »Trivelisovo poročilo in povzetki v vodilnih občilih proizvajajo 'notranjega sovražnika', prenašalca 'tujih vplivov' in morebitnega 'ruskega agenta'.

Če malo prebrskate njihove izdelke, Trivelis ni le trivialen, ampak tudi nevaren.

Take obtožbe so v Evropski uniji zadosti, da Evropski svet (sestavljen iz zunanjih ministrov držav članic) proti posameznicam in posameznikom uvede sankcije, ki sankcioniranim dejansko onemogočijo preživetje.

Ljudem, ki bi jim pomagali, grozi kazenski pregon. Sankcij ni mogoče spodbijati, saj se tudi ne sklicujejo na nič drugega kakor na mnenje zunanjih ministric in ministrov.«

»Trivelisovo poročilo in povzetki v vodilnih občilih kriminalizirajo javno kritiko vladne politike, kritično mišljenje in svobodo mišljenja na sploh.

Zatirajo svobodo izražanja in onemogočajo pravico do obveščenosti.

Konferenco sklicujemo, da bi zaustavili ta napad na ustavne pravice, demokracijo in svobodno javnost ter onemogočili podobne poskuse v prihodnosti,« opozarjajo na Pedagoškem inštitutu – očitno eni od redkih institucij v Sloveniji, kjer kritično razmišljanje še vedno ni zamrlo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke