REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Analitik CIE: Hudo bo, zaloge ameriških raket se bodo izpraznile hitreje od iranskih!

Analitik CIE: Hudo bo, zaloge ameriških raket se bodo izpraznile hitreje od iranskih!Vir: X, posnetek zaslona

Napetost na Bližnjem vzhodu se že več mesecev stopnjuje.

ZDA so proti Iranu poslale še eno letalonosilko, svojo največjo, Gerald R. Ford.

ZDA grozijo z napadom na Iran in zahtevajo izpolnitev treh pogojev, med katerimi pa Iran nima težav le s prvim – zmanjšanjem bogatitve urana.

A to za Izrael, ki preko svojih lobijev dejansko »upravlja« z vlado ZDA očitno ni dovolj.

Iran pa je zavrnil tudi zadnji ameriški predlog.

Iranski viri poročajo, da so Američani so predlagali, da Iran za 3 do 5 let popolnoma preneha z bogatenjem urana, nato pa nadaljuje z obogatitvijo le na 1,5 %.

Iran bi moral predati 400 kilogramov urana, obogatenega na 60 %.

Združene države ne bi odpravile sankcij in bi se le vzdržale napada na Iran.

Iran je ta predlog zavrnil.

Takoj zatem se je Trump vrnil k zahtevam po spremembi režima v Iranu.

Toda – zakaj Združene države še niso začele vojaške akcije proti Iranu?

Washington ne okleva, ker mu primanjkuje prepričljivih vojaških zmogljivosti – daleč od tega.

Okleva pa, ker se v primeru Irana »moč ne prevede v hitrost, hitrost pa je valuta, ki jo Donald Trump najbolj ceni,« kot bistroumno ocenjuje eden od komentatorjev Al Jazzere.

Iran skuša svoje sovražnike potegniti v dolgotrajne konflikte, ki izčrpavajo njihove vire, spodkopavajo politični kapital in porabljajo čas.

Na Zahodu vlada splošno prepričanje, da je Iran šibek in se le pretvarja, da je pogumen.

Vendar to prepričanje temelji na zmotni ideji: da bi bila vojna z Iranom hitra, obvladljiva in bi se na koncu končala na način, ki bi koristil Združenim državam.

To stališče je nevarno naivno.

Kot kaže posnetek spodaj, so poveljniki iranskih obrambnih sil prišli do sklepa, da bo potrebno doseči veliko število smrtnih žrtev med Američani v primeru napada na Iran.

Strategija Irana zato ni osredotočena na osvajanje ozemlja ali bleščeče taktične uspehe.

Iran se je desetletja pripravljal ne na hitro zmago, temveč na to, da bi zagotovil, da bi bil vsak konflikt z njegovimi nasprotniki dolgotrajen in drag.

Temelji na vzdržljivosti in kopičenju stroškov.

Iran skuša svoje sovražnike potegniti v dolgotrajne konflikte, ki izčrpavajo njihove vire, spodkopavajo politični kapital in porabljajo čas – kar na koncu izčrpa celo najmočnejše vojske.

In v tem trenutku v Iranu, kot kaže slika zgoraj, vidijo svojo državo napadeno s strani treh strani hkrati...

Na to v svojih javnih nastopih in člankih opozarja tudi Larry C. Johnson, nekdanji visoki analitik CIA.

Po njegovi oceni je bila odločitev o napadu na Iran že sprejeta.

Vir: X, posnetek zaslona

Na vprašanje, ali se ZDA pripravljajo na »hiter napad« na Iran, ali pa na bolj dolgotrajno kampanjo v pogovoru z Glennom Diesenom pravi, da je upal, »da gre le za zastraševalni manever, vendar po tem, kar mi pripovedujejo prijatelji, ki so še vedno vpleteni v zadeve nacionalne varnosti, je stvar veliko resnejša. Opisali so mi, da gre za eno od dveh možnosti. Ali bo to ponovitev operacije Midnight Hammer, ko so Združene države izvedle napade z letali B-2 na severni Iran. Seveda je bilo to storjeno v, recimo, sodelovanju ali obusklajevanju z Iranom. Ali pa se pripravljajo na napad Izraela in da bi mu nato pomagali. Zgodila se bo ena od dveh stvari.«

Ne mislim, da se bo Iran ustavil, dokler ne bo dosežen dogovor o končanju vojne, ki bo vključeval odpravo gospodarskih sankcij proti Iranu.

Opozori tudi na povsem tehnične, toda ključne vidike vojne, ki jih zahodni mediji in slovenski prepisovalci zahodnih propagandističnih izdelkov običajno ne zanimajo.

»Ne mislim, da se bo Iran ustavil, dokler ne bo dosežen dogovor o končanju vojne, ki bo vključeval odpravo gospodarskih sankcij proti Iranu. Mislim, da bo na koncu prišlo do tega, ker ima Iran tokrat podporo Kitajske in Rusije.

Obstajajo poročila, da je Kitajska zagotovila napreden 3D radar, ki omogoča določitev natančnih lokacij, višine in smeri potovanja. To lahko uporabi za identifikacijo prihajajočih groženj.

Imajo protiletalske sisteme, ki sta ga zagotovili Rusija in Kitajska. Trenutno so kitajske in ruske vojne ladje na poti v Arabsko morje, kjer naj bi sredi februarja ali v začetku marca izvedle skupno vojaško vajo mornarice, ki bo že osma po vrsti.

Začele so jo leta 2019. Tako je trenutna taktična situacija precej drugačna od tiste, s katero se je Iran soočal v presenečenem napadu 13. junija 2025…Menim, da ima Iran sposobnost, da Izraelu povzroči veliko opustošenje.

Jeruzalema se ne bodo dotaknili, uničili pa bodo Haifo in Tel Aviv. In to na način, ki ga Izrael še ni doživel. Izrael je bil zadnjič napaden na način, ki ga še ni doživel. Tokrat bo veliko, veliko huje. Zanašanje na THAAD, Patriot, Golden Dome ali Iron Dome ne bo delovalo.

Iran ima preveč raket in z njimi lahko premaga in izčrpa sisteme zračne obrambe. Ima pa tudi rakete, ki lahko letijo s hipersonično hitrostjo in manevrirajo, kar pomeni, da jih ti trije sistemi ne morejo sestreliti…«

Železna kupola je obnemela...
Izraelski sistem Železna kupola. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Po njegovi oceni tudi lanski spopad ZDA z Jemenskimi Hutiji napoveduje velike probleme za ZDA.

»Imamo tudi izkušnje Združenih držav z njihovo letalsko skupino ali letalsko udarno skupino v Rdečem morju lani marca in zdaj operacijo Rough Rider.

V tej operaciji je mornarica dobila posebno nalogo, da vzpostavi svobodo plovbe v Rdečem morju…

Da bi to dosegli, je na neki točki prispela ena letalonosilka, nato pa še druga. Imeli ste torej dve letalonosilki, vsaka pa je imela po pet rušilcev ali pa štiri rušilce in križarko. Namen teh ladij je bil zagotoviti obrambni ščit. Imajo protiletalske rakete, običajno okoli 100 na ladjo. Te rakete so bile namenjene za sestreljevanje prihajajočih raket Huthijev.

Obstajajo poročila, da je Kitajska zagotovila napreden 3D radar, ki omogoča določitev natančnih lokacij, višine in smeri potovanja. To lahko uporabi za identifikacijo prihajajočih groženj.

Če pogledamo, kaj imamo trenutno ob obali Irana, lahko vidimo, da imamo eno letalonosilko.

Torej imamo polovico tega, kar smo imeli v Rdečem morju, in namesto skupno petih ladij, sposobnih za protiletalsko obrambo, imamo samo tri.

In kar dela situacijo še slabšo, je to, da vsak od teh treh rušilcev nima polnega komplet 100 protiletalskih raket v teh vertikalnih izstrelitvenih sistemih.

Predstavljajte si, da so to kot cevi, sestavljene skupaj. So na palubi ladje. Iz njih se izstrelijo rakete.

Namesto da bi imeli polno skladišče 100 protiletalskih raket, imajo samo polovico, 50 do 60 protiletalskih raket. Ostale cevi so napolnjene z manevrirnimi raketami Tomahawk…

Po mojem razumevanju te ladje ostajajo tisoč milj od obale Irana, ker ima Iran dovolj dronov in protiladijskih raket, ki lahko preletijo več kot tisoč milj. In kakšen je doseg rakete Tomahawk? Tisoč milj. Torej, če jih izstrelijo, lahko komajda dosežejo plaže…« ocenjuje Larry C. Johnson.

V članku na svoji spletni strani Sonar21 je še nekoliko natančnejši.

Najprej pojasni, da je natančna sestava celic (VLS) ki so na ameriških rušilciv zelo spremenljiva in odvisna od misije – ni fiksne »standardne« obremenitve, saj se spreminja glede na območje, grožnje (npr. poudarek na zračni obrambi ali napad na kopenske cilje), razpoložljivost zalog in naloge.

Rušilec razreda Arleigh Burke
Rušilec razreda Arleigh Burke. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Če je glavna naloga rušilcev zračna obramba, bo večina, če ne vseh 96 celic, opremljena z raketami za zračno obrambo, kot so SM-6 (RIM-174, večnamenska: zračna obramba dolgega dosega, protiladijska, obramba pred končnimi balističnimi raketami).

»V primeru Irana pa je potrebna uporaba manevrirnih raket Tomahawk, ki so zasnovane za kopenske cilje. To pomeni 50 do 60 Tomahawkov na rušilec. To pomeni tudi, da bi imel vsak rušilec le 36 do 46 protiletalskih izstrelkov.

Če predpostavimo, da bi rušilec izstrelil dve raketi Aegis, da bi uničil eno prihajajočo iransko grožnjo, bi vsak rušilec lahko odbil le 18 do 23 napadov.

Če bi Iran sprožil več napadov z roji, v katerih bi bilo po 50 dronov ali protiladijskih raket proti vsakemu rušilcu, bi se morala bojna skupina z letalonosilko umakniti iz bitke in odpluti v oporišče Diego Garcia, da bi se ponovno oskrbela,

To je prvi velik problem... Če bi Iran sprožil več napadov z roji, v katerih bi bilo po 50 dronov ali protiladijskih raket proti vsakemu rušilcu, bi se morala bojna skupina z letalonosilko umakniti iz bitke in odpluti v oporišče Diego Garcia, da bi se ponovno oskrbela,« ocenjuje Johnson.

V pogovoru z norveškim profesorjem Glennom Diesenom na isto temo je Larry C Johnson ocenil, da so ZDA v tem primeru še slabše opremljene za boj kot v primeru napada na jemenske Hutije.

»Hutiji niso imeli letalske sile. Hutiji so imeli omejeno zalogo raket. Niso imeli nobenega sistema zračne obrambe. In vendar nam ni uspelo jim preprečiti, da bi motili ladje, ki so jih hoteli napasti. In zdaj se spopadamo z Iranom, ki ima moderno letalstvo. Imajo moderne protiletalski sisteme, ki so jih dopolnili Rusija in Kitajska.

Imajo neverjetno paleto balističnih raket in manevrirnih raket, ki so zakopane pod zemljo, v podzemnih mestih, ki so dobro zaščitena. Ne morejo jih uničiti samo z manevrirnimi raketami, na primer s Tomahawki. In zdaj se bomo spustili v ta boj. Tudi jaz ne razumem, kaj za vraga si poveljniki mislijo?«

Vendar ima Iran veliko drugih ciljev – tovarn, infrastrukture, nagtnih terminalov – ki jih Jemen nima.

Prav to je morda v ozadju razmišljanja Donalda Trumpa – narediti s kratko, toda intenzivno vojno tako veliko škodo Iranu, da bi se gospodarstvo sesulo, nato pa bi protesti »odnesli« vlado.

Raketni sistem THAAD. Vir: X, posnetek zaslona

V decembru smo že bili priče podobnemu scenariju, protestom, ki so jih usmerjali tuji operativci.

Podobnega mnenja je bil Johnson tudi v članku na svoji spletni strani, kjer je v analizo dodal še potencialne napade z letali na Iran.

Namesto da bi imeli polno skladišče 100 protiletalskih raket, imajo samo polovico, 50 do 60 protiletalskih raket. Ostale cevi so napolnjene z manevrirnimi raketami Tomahawk

Vendar pa imajo tudi ameriška letala podoben problem, saj so razdalje do Irana velike.

»Razdalja od jordanskega letališča do Teherana je v območju 850–900 milj (pogosto navajana kot 'nekaj več kot 500 milj od iranske meje', pri čemer Teheran, ki leži globlje v notranjosti, povečuje razdaljo; nekateri poročila navajajo približno 900 milj ali 1000 milj v širšem regionalnem kontekstu, vendar je natančna razdalja med točkama bližje 850–900 milj).

Vse to predpostavlja ravno letalsko pot. Toda Savdska Arabija in Irak sta po poročanju ZDA zavrnila uporabo svojega zračnega prostora za napad na Iran. Ali bi se ZDA odločile ignorirati njihovo zahtevo, je drugo vprašanje.

Da bi lahko leteli globlje v Iran, bodo F-35A morali nekje nad Irakom dopolniti gorivo. To ustvarja še eno veliko grožnjo...

Kitajci so po poročanju Iranu dobavili 3D radar z dosegom 420 milj (ali 700 km).

Če je Rusija Iranu dobavila protiletalski raketni sistem S-400, ki ima efektivni doseg 240 milj, bodo Iranci lahko napadli ameriška letala, še preden ta vstopijo v iranski zračni prostor.

Zaključujem s še večjim vprašanjem... Če ameriška vojska z dvema letalonosilkama, štirimi rušilci in eno križarko ni mogla uničiti raketnih zmogljivosti Hutijev, zakaj generali v vojnem ministrstvu menijo, da lahko z manjšo silo uničijo iranske raketne zmogljivosti?« se sprašuje Johnson.

Medtem je Iran že razkril (zgoraj), da je operativno testiral ruske sisteme S-400, pridobljene iz Rusije.

Odgovor se morda skriva prav v upanju, da bodo s kratko vojno uspeli destabilizirati Iran in da bo to privedlo do sprememb režima.

Vendar to ni nekaj gotovega.

Če se kratek spopad sprevrže v dolgotrajno vojno, bi se stvari lahko iztekle usodno drugače tudi za ZDA.

Iran je vhode v svoje jedrske komplekse že zasul z zemljo, v pričakovanju napadov...

Cene nafte pa že rastejo...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke