REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

NATO poka po šivih: Kako so sence preteklosti razdelile zaveznike v zločinu

NATO poka po šivih: Kako so sence preteklosti razdelile zaveznike v zločinuEvropski voditelji in vojni veterani so se odzvali na Trumpovo izjavo, da so zavezniki v Afganistanu stali ob strani, a so zamolčali krvave zločine, ki so jih zagrešili nad civilisti. Veteran SAS je medtem razkril, da so bile nekatere njegove kolege »opite« z ubijanjem. Vir: X, posnetek zaslona

Izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so zavezniške sile v vojni v Afganistanu ostale »nekoliko ob strani in zunaj frontnih črt«, je povzročila prepir znotraj Nata.

Zahodno vojaško zavezništvo, ki že desetletja seje smrt po svetu, je tako doseglo vrhunec z novo delitvijo - tudi s sporom o tem, kdo je zagrešil več zločinov in pobijal lokalno prebivalstvo.

»Nikoli jih nismo potrebovali ...

Poslali so nekaj vojakov v Afganistan, a so nekoliko ob strani,« je Trump dejal v intervjuju za Fox News v Davosu, misleč na zaveznike Nata.

Evropski voditelji in vojni veterani so se odzvali in poudarili, da so bili njihovi vojaki nameščeni na prvi frontni črti in da so »skupaj z ameriškimi silami v Afganistanu trpeli velike žrtve«.

»Napačno in nespoštljivo,« je Trumpovo izjavo komentiral norveški obrambni minister Tore O. Sandvik, poroča Politico.

Sandvik je izjavil, da si vsi padli vojaki, njihove družine in veterani zaslužijo, da se o njih govori s spoštovanjem.

Dodal je, da popolnoma razume, zakaj so veterani in sorodniki jezni zaradi Trumpovih besed.

Navedel je, da je v Afganistanu služilo več kot 10.000 norveških vojakov.

Danski veleposlanik v Združenih državah Amerike, Jesper Müller Sørensen, je dejal, da so se danske sile v vojni v Afganistanu borile »na prvi frontni črti« v provinci Helmand in da Danci utrpeli eno najvišjih žrtev na prebivalca med zaveznicami Nata.

»To je bila solidarnost. Takrat smo bili z ZDA – in še vedno smo,« je Sørensen zapisal v objavi na omrežju X.

Poljski premier Donald Tusk se je spomnil, da se je leta 2011 v Ghazniju (Afganistan) udeležil poslovilne slovesnosti za pet padlih poljskih vojakov.

»Če so ameriški zavezniki ostali zunaj fronte, ali to pomeni, da so bili padli vojaki iz drugih držav Nata - žrtve prijateljskega ognja?« se glasi eno od vprašanj na družbenem omrežju X, ob seznamu, ki ga je objavil britanski Daily Mail, o številu ubitih vojakov iz drugih držav zahodnega vojaškega pakta. Slovenija ima srečo, da je med retkimi, ki ni preštevala svojih žrtev v ameriških imperialnih vojnah, v katerih so sodelovali vojaki Slovenske vojske. Vir: Posnetek zaslona, X

»Ameriški častniki so mi takrat povedali, da Združene države ne bodo nikoli pozabile poljskih junakov,« je zapisal na X in dodal, da bi morali predsednika Trumpa spomniti na to dejstvo.

Britanski premier Keir Starmer je Trumpove izjave označil za »žaljive in grozljive«.

»Nikoli ne bom pozabil poguma britanskih vojakov, njihove hrabrosti in žrtve, ki so jo prinesli,« je dejal Starmer.

Britanski princ Harry, ki je dvakrat služil v Afganistanu kot stotnik britanske vojske, leta 2008 in 2012, je dejal, da so se zavezniki Nata »odzvali na klic«, ko je Washington po napadih 11. septembra 2001 uporabil 5. člen pogodbe Nata.

»Tam sem služil. Pridobil sem si prijatelje za vse življenje. In izgubil sem prijatelje,« je Harry dejal v izjavi.

Opozoril je, da je samo Velika Britanija izgubila 457 vojakov, in dodal, da so »matere in očetje pokopali svoje sinove in hčere, otroci pa so ostali brez staršev«.

Izjavil je, da so »družine plačale ceno« in pozval, naj se o žrtvah govori »po resnici in s spoštovanjem«.

Britanski obrambni minister John Healy je dejal, da so bili britanski vojaki, ki so umrli v Afganistanu, »junaki, ki so dali svoja življenja v službi našega naroda«.

»Služenje in žrtve britanskega osebja v Afganistanu ne moreta biti pod vprašajem in obsojamo vse komentarje, ki spodkopavajo njihov izjemen prispevek,« je v izjavi zapisala Kraljeva britanska legija.

Francoska ministrica za oborožene sile Catherine Vautrin je dejala, da je bila Francija v Afganistanu angažirana od leta 2001 skupaj s svojimi zavezniki iz Nata.

Spomnila je na 90 francoskih vojakov, ki so bili ubiti v operacijah, mnogi drugi pa ranjeni.

»Spominjamo se njihove žrtve, ki si zasluži spoštovanje,« je dejala Vautrinova.

Tudi kanadski obrambni minister David McGuinty je zavrnil Trumpovo trditev.

Dejal je, da »nihče ni stal ob strani«, ampak le »ramo ob rami« z ameriškimi in ostalimi zavezniki z Zahoda na prvi frontni črti.

Zanimivo je, da nihče od uradnikov držav Nata ni povedal, kaj so njihovi in ameriški vojaki počeli v Afganistanu.

Ali pa v Iraku.

Ali pa Libiji...

In tudi na afriški celini...

Nedavno je celo BBC objavil pričevanja, da so britanske specialne enote (SAS), ki so se borile v Afganistanu, redno ubijale ujetnike, v enem incidentu pa celo otroka, kar je za oddajo »Panorama« potrdilo več veteranov.

»Zvezali so nekega fantka in ga ustrelili. Jasno je bilo, da je bil otrok, niti približno ne v letih za bojevanje,« je za oddajo »Panorama« povedal nekdanji pripadnik SAS, ki se je boril v Afganistanu.

Dodal je, da so »rutinsko« ubijali ujetnike.

Operativci SAS so »preiskali ljudi, jih zvezali in nato pobili«, nakar so jim prerezali plastične lisice in ob njih namestili orožje, je povedala ista priča.

Drug veteran SAS je opisal, kako so bile nekatere njegove kolege dobesedno »opite« z ubijanjem.

»Bilo je akcij, ko so vstopili v gostilno in pobili vse v njej.

Streljali so v ljudi, medtem ko so spali, takoj ko so vstopili v hišo.

Ubijanje ljudi, civilistov, medtem ko spijo, to ni prav,« je dejal.

Tako London kot Washington poskušata prikriti sledi storjenih vojnih zločinov, da bi se izognil odgovornosti, je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, misleč na zločine v Iraku in Afganistanu.

Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je dejal, da »resne težave v afganistanski smeri še vedno povzroča sovražna politika zahodnih držav«, ki »še naprej zadržujejo suverene afganistanske finančne rezerve, vzdržujejo sankcije in omejitve v bančnem sektorju Afganistana«.

Poudaril je, da bi se moral Zahod odpovedati konfrontaciji, prevzeti odgovornost za obnovo Afganistana in nadomestiti škodo, povzročeno gospodarstvu države.

»Še enkrat odločno pozivamo (Zahod), naj popravi svojo konfrontacijsko pot, vrne sredstva Afganistancev, ki jih je prisvojil in prevzame odgovornost za postkonfliktno obnovo Afganistana.

Pa tudi, da nadomesti škodo, ki je bila v desetletjih povzročena afganistanskemu gospodarstvu in infrastrukturi,« je poudaril.

Toda že v času prve Trumpove administracije je svetovalec za nacionalno varnost, sicer arhitekt iraške vojne in neokonzervativec John Bolton leta 2018 Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS/ICC) zagrozil s sankcijami, če bo začelo preiskavo ameriških vojnih zločinov v Afganistanu.

Ali če bo sprožena kakršna koli preiskava proti Izraelu ali kateremu koli od ameriških zaveznikov.

Bolton je MKS označil tudi za nelegitimno.

Vojaški zločini ameriških sil in njihovih zahodnih vazalov tako ostajajo - nekaznovani.

Nekateri storilci, na primer Avstralec Ben Roberts (na posnetkih zgoraj) veljajo doma celo za nacionalne junake, kljub dejstvu, da je odgovoren za smrt štirih afganistanskih civilistov.

Avstralec je skupaj s soborci ob tem protezo ubitega moškega snel s trupla in jo odnesel v vojaško oporišče, kjer so jo uporabljali kot posodo za pitje...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke