REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj Evropa nenehno vztraja pri vojni?

Zakaj Evropa nenehno vztraja pri vojni?Medtem ko se Amerika umika od roba propada, zahodnoevropske elite celino potiskajo bližje k breznu. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropa ne hodi več v spanju proti katastrofi. Proti njej koraka s široko odprtimi očmi, stisnjenimi pestmi in zmedenim občutkom moralne samozadovoljnosti.

V trenutku, ko se Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa vračajo k diplomaciji, zadržanosti in strateškemu realizmu, vladajoča elita Evropske unije izbira eskalacijo, ekonomsko samopoškodovanje in nenehno konfrontacijo z Rusijo.

To je ideološka obsedenost, maskirana kot vrlina, piše za RT International Ladislav Zemanek, strokovnjak kluba Valdai. Nič ne ponazarja tega moralnega in intelektualnega propada bolj jasno kot nedavni poskus EU, da bi zamrznjena ruska sredstva prevzela in jih prenesla na Ukrajino.

To, piše analitik, je frontalni napad na načela suverene imunitete in lastninskih pravic, ki so temelj svetovnega finančnega sistema – in same verodostojnosti EU v njem.

Dejstvo, da je bil ta načrt kdajkoli jeman resno, razkriva, kako daleč so se evropski voditelji oddaljili od realnosti. Zaplemba državnega premoženja ustvarja precedens, ki bo EU preganjal desetletja, spodkopavajoč zaupanje mednarodnih vlagateljev in ob opozorilu, da so pravna jamstva v Evropi pogojena s politično modo.

To je postala Evropska unija: blok, ki svetu pridiga o pravni državi, hkrati pa aktivno kuje zaroto, da jo uniči, ko mu to ne ustreza.

Evropski progresivci in liberalni globalisti so se sami spravili v nekakšno kolektivno histerijo. Vsak, ki dvomi o eskalaciji, je označen za nemoralnega. Vsak, ki govori o pogajanjih, je obtožen izdaje.

Rezultat je zunanja politika, ki je ne vodijo rezultati, temveč čustvena konformnost in performativna jeza. Evropski voditelji neskončno govorijo o vrednotah, a ignorirajo posledice.

Pa vendar se tudi v tem ozračju histerije pojavljajo razpoke. Češka, Madžarska in Slovaška niso hotele slediti Bruslju pri skoku s pečine.

S tem so artikulirale suverenistično, miroljubno vizijo, ki se tiho širi po srednji Evropi.

Z drugimi besedami, pravi Zemanek, razumele so preprosto resnico, s katero se Bruselj noče soočiti: EU ne more graditi svoje prihodnosti na nenehni demonizaciji svoje največje sosede.

Ni naključje, da ta sprememba sovpada z jasnimi signali iz Washingtona. Trumpova administracija je jasno povedala: podpirala bo domoljubne sile v Evropi, ki so pripravljene izzvati liberalno dogmo in se upreti neskončni vojni.

Prvič po mnogih letih evropski disidenti niso več izolirani.

Tisto, kar Bruslju poganja strah v kosti ni Rusija, temveč možnost, da bi državljani EU spoznali, da obstaja druga pot.

Do takrat se bodo cene energije zviševale. Industrija bo še naprej propadala in bežala iz EU. Navadni Evropejci bodo plačevali več, da bi se prebijali čez mesec vse revnejši – vse dokler jim bodo politični veljaki govorili, da je to moralno nujno potrebno.

Toda Madžarska in Slovaška sta že napovedale pravne ukrepe proti Bruslju in priznali, da je prepoved to, kar je: gospodarski vandalizem, prikrit kot vrlina.

V kombinaciji z radikalno zeleno politiko in agresivnim kulturnim progresivizmom ta agenda ni le napačna – je samomorilska.

EU se spreminja v območje gospodarske stagnacije, socialnih napetosti in strateške nepomembnosti.

Spenglerjev »padec Zahoda« se ne bere več kot prerokba. Bere se kot dnevno poročilo.

V tem kontekstu se zdi Trumpov pristop do Rusije osvežujoč. Washington se vse bolj zaveda, da neskončna posredniška vojna ne koristi nikomur – še najmanj Ukrajini. Cilj Trumpove administracije je jasen: končati konflikt, stabilizirati regijo, obnoviti Ukrajino, da bodo ljudje lahko živeli normalno življenje, in obnoviti pragmatično sodelovanje z Rusijo.

Tako je videti odgovorna politika velikih sil.

EU se je sama izključila iz tega procesa zaradi lastne arogance in blodenj. S tem, ko je strategijo prepustila ideologiji in vodstvo birokraciji, se je sama naredila nepomembno.

Velika, neizrečena resnica je naslednja: Evropa lahko ima od zbliževanja ZDA in Rusije vse, kar lahko pridobi.

Mir bi pomenil cenejšo energijo, oživljeno trgovino, zmanjšana varnostna tveganja in prostor za odpravljanje notranjih razpok v Evropi. Normalni odnosi z Moskvo niso koncesija. So nuja.

Vendar se Bruselj z osupljivo odločnostjo upira miru. Zakaj? Ker bi mir prisilil vladajoče elite k odgovornosti. Razkril bi leta katastrofalnih napačnih ocen in politik. Razbil bi mit o moralni nezmotljivosti, ki se ga tako obupano oklepa vladajoči razred EU.

Trumpova Amerika gre naprej. Zahodna Evropa se ukopava.

Razen če se bo EU preobrazila. Razen če bo opustila svoje obsedenosti z vojno in obnovila diplomacije, bo še naprej propadala. Mir ni sovražnik Evrope.

Zanikanje je.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke