ponedeljek, 29. april 2024 leto 29 / št. 120
Raziskujemo in pojasnjujemo! Verski terorizem
Bombni napad Al Kajde na Khobar Towers / Foto: wikimedia.org
Današnji članek obravnava eno najbolj razširjeno vrsto terorizma v današnjem času – verski terorizem.
Vera + nasilje
Religija v določenih primerih terorizma ne ponuja samo ideologije, ampak tudi motivacijo in organizacijsko strukturo za teroriste kot tudi vpliva na njihov svetovni pogled. Terorizem je nasilno dejanje skupin, ki želijo pridobiti moč ali vpliv, pri čemer ne morejo delovati na takem obsegu kot lahko država, ampak vojaško šibkost nadomesti z intenzivnim prepričanjem in nepredvidljivostjo. Ameriški religiološki znanstvenik Mark Juergensmeyer poudarja, da sta smrt in nasilje prisotna v vseh verskih tradicijah. Pri tem je potrebno upoštevati, da poleg religije na oblikovanje terorizma vplivajo še drugi elementi: politični, kulturni, družbeni, itd.
Juergensmeyer izpostavlja, da dejanja verskega terorizma ne kažejo pretiranega strateškega razmišljanja oziroma motivacije, ampak so usmerjana k izvršitvi simbolnega dejanja. Pri tem avtor teroristični napad označuje kot »simbolično, dramatično, dramsko« dejanje oziroma kot predstavo nasilja (performance violence).
Res za boljši svet?
»Vse teroristične skupine […] verjamejo – oziroma so na začetku verjele – da čistijo svet krivice, krutosti in vsega, kar je nečloveškega«.
Ameriška raziskovalka terorizma Jessica Stern piše, da je glavna motivacija za verski terorizem boljši svet: »Vse teroristične skupine […] verjamejo – oziroma so na začetku verjele – da čistijo svet krivice, krutosti in vsega, kar je nečloveškega«. Nekateri izmed teroristov verjamejo, da so v neposrednem stiku z Bogom, toda vsi svoja dejanja opisujejo kot odziv na duhovni klic, pri čemer veliko teroristov navaja duhovno zasvojenost oziroma občutek duhovne ekstaze pri izvrševanju terorističnih dejanj. Dalje razloži svoj pogled na preobrazbo vernikov v teroriste:
Terorist prične posnemati svojo videnje zatiralca: obrne se k nasilju. Njegov cilj je zmaga za vsako ceno. Skozi čas, v nekaterih primerih, nastopi cinizem. Terorizem postane tako kariera kot strast. Kar se je pričelo kot moralno zadoščanje, je postala dovršena organizacija. Krivica lahko konča kot pohlep – po denarju, politični moči ali pozornosti.
Juergensmeyer temu pritrdi, saj teroristi z napadom na simbol pokažejo, da so kljub temu da živijo v napredni in močni državi, še vedno šibki in izpostavljeni možnosti smrti, s tem pa hkrati odvzamejo oziroma zmanjšajo politično moč napadene države (država, ki na svojem ozemlju ne more zaščititi svojih državljanov tudi le za en trenutek, nima prave (politične) moči). Teroristične skupine, ki izvedejo napad, z napadom pridobijo na (simbolični) moči in vplivu. Simbolična izbira časa izvedbe terorističnega napada je tudi pomembna, predvsem zaradi povezovanja na druge zgodovinske dogodke. Globalizacija je povzročila, da novice o dogodkih potujejo po celem svetu skoraj takoj, ko so se zgodila. Posledično imajo teroristična dejanja hkrati lokalni, nacionalni in mednarodni vpliv, saj o napadih poročajo po celem svetu.
Kozmična vojna
Povezava vojne in religije je pomembna tudi iz vidika, da vojna ponuja upanje na zmago ter metode, kako doseči to zmago. Juergensmeyer tako zaključuje, da je kozmična vojna potrebna, saj drugače ti ljudje ne bi imeli upanja. Da je konflikt označen kot kozmična vojna, je po mnenju avtorja potrebno sledeče:
1) boj je označen kot obramba osnovne identitete in dostojanstva;
2) izguba boja je nepredstavljiva;
3) boj je izenačen, blokiran ter se ga ne da razrešiti v realnem času in z realnimi sredstvi (konflikt je prenesen iz stvarne na versko raven).
Ti simboli, žrtve oziroma samomorilski napadalci vidijo v svojem dejanju ne konec življenja, ampak izpolnitev slednjega ter dejanje osebne in družbene odrešitve.
V tej kozmični vojni so potrebni simboli, ki jih je potrebno žrtvovati. Ti simboli, žrtve oziroma samomorilski napadalci vidijo v svojem dejanju ne konec življenja, ampak izpolnitev slednjega ter dejanje osebne in družbene odrešitve. A za izvršitev kozmične vojne je potreben sovražnik; če slednjega ni, ga je potrebno ustvariti. Pri tej ustvaritvi je možen širok razpon upravičevanja izbire sovražnika oziroma tarče napada. Tako je voditelj Hamasa zagovarjal napade na izraelske otroke rekoč, da so del izraelske družbe in (potencialni) bodoči vojaki.
V primeru verskega terorizma je primarni nasprotnik teroristične skupine (verski) voditelj ali skupina, ki neposredno ogroža obstoj skupine. Drugotni sovražnik je zmerni verski ali politični voditelj, ki deluje povezovalno in želi razrešiti konflikt. Nesposobnost drugotnega sovražnika je v dejstvu, da ne more sprejeti oziroma se zave totalitarizma verskega terorizma, ampak se v svojem delovanju poslužuje logike, da bo lahko dosežen sporazum. Juergensmeyer to ponazori na primeru zalivske države: slednja je neposredna nevarnost za teroristično skupino, medtem ko so drugotni sovražnik ZDA, ki na zalivsko državo vpliva kot gospodarski partner in politični zaveznik ter preko moderne kulture.
Vere in terorizem
Kot rečeno, lahko vse vere postanejo podlaga za določeno skupino vernikov s skrajno interpretacijo verskih besedil, da se pričnejo posluževati terorističnih dejanj za doseganje njihovih ciljev, za katere smatrajo, da tako »Bog želi« (Deus vult).
Vse večje religije so bile tako soočene s takim odklonskim dejanjem:
a) judovski terorizem (od zelotov v 1. stoletju do ekstremističnih judovskih naseljencev v Izraelu, Judovske obrambne lige in skupine Kach v ZDA, itd.);
b) budistični terorizem (v Mjanmaru deluje že več desetletij Demokratična budistična armada Karena, ki se poslužuje tudi terorističnih dejanj, protimuslimansko nasilje na Šrilanki, itd.);
c) krščanski terorizem (ameriški Ku Klux Klan, Lord's Resistance Army v Ugandi, pogromi v Evropi proti judovskemu prebivalstvu, itd.);
d) islamistični terorizem (Hamas, Islamsko džihadsko gibanje v Palestini, Hezbolah, Oborožena islamska skupina v Alžiriji, do mednarodnih skupin, kot so: Al Kajda, Islamska država/Daeš, itd.);
e) teroristične novoreligijske skupine (najbolj je znana japonska skupina Aum Šinrikjo, ki je izvedla dva biološka napada).
Naslednjič bomo nadaljevali s člankom o islamističnem terorizmu.
