Kako je »uničenje ameriških helijevih okovov« Kitajski odprlo pot za odločilen gospodarski udarec proti ZDA

Mnogi se ob zadnjem krogu trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA sprašujejo, zakaj je Kitajska čakala do zdaj, da bi uporabila redke zemljine kot vzvod proti ZDA?

Zakaj se to na primer ni zgodilo že v prvi Trumpovi administraciji, ko so ZDA začele trgovinske sovražnosti?

Ali ko je Bidenova administracija pred tremi leti uvedla nadzor nad izvozom čipov?

Ta vprašanja si je zastavil tudi Bertrand Arnaud, ki živi razpet med Kitajsko in Francijo in pogosto ponuja zelo zanimive vpoglede v zakulisno dogajanje na mednarodnih odrih.

V eni od svojih zadnjih objav na omrežju X je dejal, da si je pravkar ogledal fascinantno razlago kitajskega analitika o tem vprašanju.

Here's a question I know many are wondering about: why did China wait until now to use rare earths as leverage against the US? Why not in the first Trump administration when the US started the trade hostilities? Or when the Biden administration unleashed the chips export controls…

— Arnaud Bertrand (@RnaudBertrand) October 12, 2025

Ugotovil je, da je nepričakovano velik del razlage povezan - s helijem.

O tem sam ni vedel nič, celotna razlaga pa je tukaj.

Kot pojasnjuje Bertrand Arnaud, je Kitajska vse do leta 2022 uvažala 95 % svojega helija in večino tega izvoza so nadzorovale ZDA.

Od desetih največjih svetovnih proizvajalcev helija so bila štiri ameriška podjetja, preostalih šest pa je uporabljalo ameriško tehnologijo.

Helij ni le plin za balone: ​​ima veliko industrijskih aplikacij za stvari, kot so kvantno računalništvo, raketna tehnologija, naprave za magnetno resonanco, kot hladilno sredstvo za opremo za litografijo čipov itd.

Zato so imele ZDA s helijem v rokah še močnejšo karto, če bi Kitajska kadarkoli uporabila karto redkih zemeljin proti ZDA.

To je na Kitajskem sprožilo veliko zaskrbljenost.

V članku, objavljenem konec leta 2022 v reviji Frontiers in Environmental Science, je več raziskovalcev iz pekinškega raziskovalnega inštituta za raziskovanje in razvoj nafte PetroChina poudarilo, da bi bila Kitajska močno prizadeta, če bi ZDA proti Kitajski uvedle »davljenje« oziroma omejevalne ukrepe glede izvoza helija.

V zadnjih nekaj letih si je zato Kitajska močno prizadevala prekiniti »helijeve okove«, saj je začela s proizvodnjo v sedmih obratih za ekstrakcijo helija, Kitajska pa je uvoz iz ZDA preusmerila v korist uvoza iz prijateljskih držav, kot je Rusija.

Kitajski raziskovalni ekosistem si je prav tako močno prizadeval najti rešitve za težave z odvisnostjo od helija, Kitajska akademija znanosti pa je svojo letno nagrado za izjemne znanstvene in tehnološke dosežke za leto 2024 podelila novemu projektu tehnologije za pridobivanje helija, ker so »ti znanstveni in inženirski dosežki prekinili dolgoletni monopol ZDA in zagotovili varnost kitajskih virov helija«.

Rezultat: Kitajska je do konca leta 2024 zmanjšala svojo odvisnost od helija od ZDA na manj kot 5 %.

»Helijevi okovi« Kitajske so bili zlomljeni.

China bans exports of 7 heavy rare earths:
- Dysprosium (EV motors, defense)
- Samarium (drones, missiles)
- Gadolinium (MRIs, nuclear reactors)
- Terbium, Lutetium, Scandium, Yttrium

China controls 69% of global production (270K metric tons, USGS 2024) and 89% of refining. pic.twitter.com/KjJQjIBchy

— Harvey Wallbanger (@HarveyWall8angR) October 11, 2025

»Tega se večina ljudi ne zaveda: moč ni v namenih ali retoriki – gre za to, kaj dejansko lahko storiš. Mnogi se sprašujejo, zakaj se države skoraj nikoli ne maščujejo, ko ZDA uvedejo sankcije ali nadzor nad izvozom. Odgovor je preprost: ne morejo. Primanjkuje jim alternativ, tehnologije, dobavnih verig.

Kitajska je prva država, ki si je sistematično prizadevala odpraviti vsako posamezno točko pritiska, z ogromnimi napori. Ne gre samo za helij: gre za čipe, energijo, telekomunikacije, farmacevtske izdelke itd.

Zato se lahko končno zdaj odigra karta redkih zemljin. Ne zato, ker je Kitajska nenadoma postala agresivna, ampak zato, ker je razvila sposobnosti, da reče "ne".

Zadnja beseda: kot Evropejcu mi je to hkrati depresivno in navdihujoče. Depresivno, ker poudarja ogromen obseg naloge, ki je pred nami, da postanemo resnično suvereni in razvijemo lastne sposobnosti, da rečemo "ne". Navdihujoče, ker je Kitajska pokazala, da je to dejansko mogoče storiti, in to relativno hitro, če to storimo kompetentno. Čeprav je pri trenutni generaciji ljudi na čelu Evrope ta zadnji del postavljen pred zelo velik "če" ...,« je svoj zapis sklenil Arnaud Bertrand.