REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Drgetanje v napovedi: Vodja Gazproma opozarja EU, da se pripravi na »hladno zimo«

Drgetanje v napovedi: Vodja Gazproma opozarja EU, da se pripravi na »hladno zimo«Vir: Posnetek zaslona, X

Evropska unija bi se lahko soočila z velikim pomanjkanjem plina, če bo regijo prizadela hladna zima, je opozoril izvršni direktor »Gazproma« Aleksej Miller.

»Gazprom« je s sklicevanjem na podatke podjetja Gas Infrastructure Europe (GIE) sporočil, da je bilo do konca avgusta po petih mesecih vbrizgavanja nadomeščeno le dve tretjini plina, ki je bil lani pozimi odvzet iz evropskih skladišč. Primanjkljaj 18,9 milijarde kubičnih metrov je drugi največji, kar jih je bilo kdaj zabeleženih na ta datum.

»Gazprom«, ki je bil nekoč glavni dobavitelj EU, je pred tremi leti po zahodnih sankcijah in sabotaži plinovoda Severni tok drastično zmanjšal svoj izvoz v Evropsko unijo.

Poceni ruski plin je pred zaostrovanjem konflikta in uvedbo enostranskih sankcij s strani Bruslja predstavljal 40 odstotkov celotnega uvoza EU.

»Zdaj vidimo, da se razmere vedno slabšajo. O tem smo govorili. Minilo bo še eno leto in kam bi to lahko pripeljalo? To bi lahko postal resničen problem, tudi če bo zima običajno hladna,« je za rusko tiskovno agencijo TASS povedal Aleksej Miller.

Miller je opozoril, da EU ne razume v celoti obsega izzivov, povezanih s polnjenjem podzemnih skladišč plina pred ogrevalno sezono, in da je za rešitev tega problema ostalo malo časa.

EU uvozi skoraj 90 odstotkov zemeljskega plina, Rusija pa kljub sankcijam še vedno dobavlja znaten delež.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala načrt za postopno opustitev ruske nafte in plina do leta 2027 v okviru strategije »REPowerEU«, katere cilj je pospešiti prehod na obnovljive vire energije.

Načrtu sta nasprotovali Madžarska in Slovaška, ki sta močno odvisni od ruskega plina.

Bratislava je sprva blokirala 18. sveženj sankcij EU, usmerjenih proti ruskemu energetskemu in finančnemu sektorju, pri čemer je kot razlog navedla tveganje pomanjkanja in skokov cen, Budimpešta pa se je pridružila vetu in vztrajala pri koncesijah glede energije in pravil »REPowerEU«.

Unija je sveženj končno sprejela avgusta, potem ko je premagala nasprotovanje obeh držav.

Moskva je ukrepe sedemindvajseterice označila za samouničevalne in jih okrivila za strmo zvišanje cen energije in slabitev gospodarstva EU.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek