REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Stresni test«: Kodeks EU o »dezinformacijah« uvaja preventivno cenzuro že pred nemškimi volitvami

»Stresni test«: Kodeks EU o »dezinformacijah« uvaja preventivno cenzuro že pred nemškimi volitvamiVir: Posnetek zaslona, X

Neizogibna transformacija prostovoljnega - vsaj po imenu - kodeksa EU o dezinformacijah v obvezna pravila, vključena v direktivo o digitalnih storitvah (DSA) oziroma v evropski zakon o cenzuri, se bo začel izvajati julija letos.

Toda že tik pred predčasnimi volitvami v Nemčiji, ki bodo zadnji teden februarja, so velike platforme - Google, Meta Platforms, Microsoft, TikTok, Snapchat, LinkedIn in X - sodelovale v »stresnem testu« pripravljenosti na preučevanje tveganj za »državljanski diskurz in volilni proces«, povezanih s tem glasovanjem.

Po nekaterih poročilih to pomeni, da bo prostovoljni kodeks sicer postal obvezen poleti, vendar vključitev pred 23. februarjem v Nemčiji pomeni, da bodo platforme z več kot 45 milijoni uporabnikov v EU tokrat še zadnjič prostovoljno izvajale pravila o »dezinformacijah« - v želji »izogniti se prihodnjim pravnim tveganjem«.

Volilno kampanjo v Nemčiji so zaznamovali sporni poskusi tistih, ki so še vedno na oblasti, da bi diskreditirali in celo cenzurirali (ali celo prepovedali) naraščajočo opozicijo – to pomeni predvsem leve in desne stranke.

To se dogaja prek domačih institucij in z »delegiranjem« nekaterih tovrstnih prizadevanj na EU.

Med ukrepi, ki se bodo začeli izvajati, ko bo kodeks postal obvezen, je tudi zahteva, da morajo tehnološka podjetja pripraviti »strožje ukrepe za demonetizacijo dezinformacij«. Poročila kažejo, da EU morda poskuša slediti celotnemu načrtu cenzure z dodajanjem novega kodeksa k DSA - tega posebej za oglaševalce.

Stresni test, ki je bil opravljen konec januarja sta izvedla Evropska komisija in nemški koordinator za digitalne storitve.

Po poročilih X kar 98 odstotkov vseh zahtev po odtranitvi objav prihaja iz Nemčije, ki je šampion cenzure.

Glavni namen kodeksa je sicer spodbuditi podpisnice, da okrepijo »moderiranje« vsebine, kar je po mnenju kritikov oznaka za cenzuro, vendar institucije EU trdijo, da je to način boja proti nezakoniti vsebini zaradi »zaščite uporabnikov«.

Med ukrepi, ki se bodo začeli izvajati, ko bo kodeks postal obvezen, je tudi zahteva, da morajo tehnološka podjetja pripraviti »strožje ukrepe za demonetizacijo dezinformacij«.

Kodeks ravnanja na področju dezinformacij, ki ga v Bruslju imenujejo »okrepljeni« Kodeks ravnanja na področju dezinformacij iz leta 2022, je debitiral leta 2018 in zajema platforme, oglaševalce in trgovinska združenja.

Težava je v tem, da to, kaj so dezinformacije, ni nikjer jasno definirano, čeprav DSA ta pojem navaja na številnih mestih.

Kodeks, ki bo za velike platforme veljal kot zakon pa bo uveljavil okoli 500 različnh prepovedi in zelo vplival na vsebine, ki bodo lahko objavljene.

Uporaba ohlapnih in nenatančnih definicij za cenzuro je znana metoda utišanja kritikov.

Težava je v tem, da to, kaj so dezinformacije, ni nikjer definirano, čeprav DSA ta pojem navaja na devetih mestih. Uporaba ohlapnih in nenatančnih definicij za cenzuro je znana metoda utišanja kritikov.

Kodeks, ki obravnava »dezinformacije«, je eden od številnih »prostovoljnih kodeksov«, h katerim se je v zadnjih letih obrnila EU in internetnim podjetjem dejansko vsilila svoje politike.

Drugi, ki se nanaša na »sovražni govor«, je že bil vključen v DSA.

Poročila kažejo, da EU morda poskuša slediti celotnemu načrtu cenzure z dodajanjem novega kodeksa k DSA - tega posebej za oglaševalce.

V zvezi s tem se je že oglasil Elon Musk, ki je pravzaprav »de facto podpredsednik ZDA«, kot ga imenujejo nekateri.

Musk je razkril predvsem, kako je ameriška USAID (ki je financirala tudi projekte v Sloveniji) »prizadevala za uveljavljanje zakonov o cenzuri v Evropi.«

»To je največja tiktakajoča tempirana bomba na internetu in največja eksistencialna grožnja svobodi govora v ZDA in modelom prihodkov vseh družbenih medijev v ZDA - in da, kriv je tudi USAID.

Tako imenovani »prostovoljni« kodeks EU o dezinformacijah bo kmalu postal najbolj Orwellov cenzurni režim doslej. Kar je bilo nekoč oblikovano kot predlog, se zdaj od julija letos spreminja v pravno izvršljiv nadzor govora v skladu z Zakonom o digitalnih storitvah (DSA). In seveda levičarski ameriški politiki za to navijajo in si prizadevajo za podobne mehanizme cenzure v Ameriki.

DSA je zasnovan tako, da utiša opozicijo in utrdi moč v rokah neizvoljenih birokratov. To ni le evropski problem – je neposreden napad na svobodo govora po vsem svetu.

To je največja grožnja svobodi govora na spletu in neposredno cilja na prihodkovne modele platform družbenih medijev s sedežem v ZDA. Cilj je jasen – prisiliti v skladnost z evropskimi zakoni o cenzuri ali zapreti glasove nasprotnikov. In kot je poudaril Elon Musk, je USAID igral ključno vlogo pri potiskanju teh avtoritarnih politik v tujino. Ista skorumpirana agencija, ki je usmerila milijarde v prevare DEI in operacije tujega vpliva, zdaj izvaža cenzuro v Evropo.

DSA je zasnovan tako, da utiša opozicijo in utrdi moč v rokah neizvoljenih birokratov. Vsakdo, ki dvomi o globalistični agendi – ne glede na to, ali gre za volitve, priseljevanje ali podnebne politike – bo označen za prenašalca »dezinformacij« in deplatformiran. EU želi narekovati, kaj lahko Američani povedo na spletu, in Bidnova administracija z veseljem pomaga.

To ni le evropski problem – je neposreden napad na svobodo govora po vsem svetu. Če ZDA dovolijo, da se to uveljavi, je samo vprašanje časa, kdaj bodo podobne omejitve uvedene doma. Boj proti cenzuri je globalen in se začne z odpravo vpliva USAID-a in blokiranjem teh drakonskih politik, preden se razširijo naprej« je že lani ocenil ocenil Torsten Prochnow.

Ob tem pa tudi Elon Musk, ki je na svojem X-u prenehal uporabljati evropski kodeks ni neodziven na pritiske.

Po eni strani trdi, da je absulutist, ko gre za svobodo govora, a na pritiske turške in indijske vlade je prav tako pristal na umik določenih vsebin.

Do resnice bo dostop  tako v Evropi kot v številnih drugih delih sveta zaradi vseh teh poskusov omejevanja svobode govora vse bolj omejen. Pri tem je paradoksalno - a morda ne nepričakovano - da takšno politikov Evropi izvajajo institucije, ki bi naše svoboščine morale braniti, ne pa omejevati.

Do resnice bo dostop  tako v Evropi kot v številnih drugih delih sveta zaradi vseh teh poskusov omejevanja svobode govora vse bolj omejen.

Pri tem je paradoksalno - a morda ne nepričakovano - da takšno politikov Evropi izvajajo institucije, ki bi naše svoboščine morale braniti, ne pa omejevati.

Ne glede na to pa je očitno, da se bo bitka za svobodo govora vodila med ameriškimi velikani, kot je na primer X, ter Evropsko komisijo.

Američani se na bitko že pripravljajo in verjetno bo del nje tudi uvajanje carin EU.

Takole je ocenil Mike Benz ob naštevanju desetih nevarnih posledic spremembe, ki čaka vse velike platforme.

»Prav tako nam zmanjkuje časa, da bi to zaustavili, saj bo zakonsko izvršljiv julija, torej že čez pet mesecev. Do takrat je treba močno uporabiti ameriške diplomatske sile, da bi preprečili eksistenčni napad EU na svobodo govora v ZDA in ameriška podjetja družbenih medijev, preden se začne izvajati.«

Kako cenzurni zakoni EU ogrožajo svobodo govora tudi v ZDA in poslovne modele ameriških družbeno-medijskih podjetij kaže naslednjih 10 zaskrbljujočih dejstev:

- Kodeks EU o "dezinformacijah", ki je bil nekoč prostovoljen, bo zdaj obvezen na podlagi zakona o digitalnih storitvah (DSA) in uveljavlja cenzuro 

- Glavne tehnološke platforme preventivno uveljavljajo ta cenzorska pravila pred nemškimi volitvami, kar kaže na politično pristranskost

- Cenzurni zakoni EU ogrožajo svobodo govora v ZDA in poslovne modele ameriških družbeno-medijskih podjetij.

- USAID je sodelovala pri uveljavljanju teh zakonov o cenzuri v Evropi, kar kaže na tuj vpliv na politiko EU.

- Uveljavljanje teh zakonov je časovno usklajeno z volitvami, pri čemer so nemške volitve ključni testni primer.

- Pristop EU k dezinformacijam vključuje visoke globe in morebitne prepovedi po vsej EU zaradi neupoštevanja, kar povzroča zastrašujoč učinek na svobodo govora.

- Na platforme, kot so Google, Meta in druge, se izvaja pritisk, da se uskladijo s temi pravili, še preden postanejo pravno zavezujoča, kar kaže na preventivno cenzuro.

- Strategija EU vključuje "stresne teste" pripravljenosti platform na cenzuro vsebin, zlasti v zvezi z državljanskim diskurzom in volilnimi procesi.

- Ameriški tehnološki voditelji si močno prizadevajo za boj proti uveljavljanju predpisov EU, kar kaže na mednarodne napetosti glede pravic svobode govora.

- Zakoni EU o cenzuri veljajo za eksistencialno grožnjo svetovni svobodi govora, saj je pred njihovo popolno uveljavitvijo julija 2025 le še zelo kratek čas.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke