REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mir med Rusijo in Ukrajino v 24 urah? Vojne je laže začeti kot končati in rusko-ukrajinska ni izjema

Mir med Rusijo in Ukrajino v 24 urah? Vojne je laže začeti kot končati in rusko-ukrajinska ni izjemaPutin in Trump. Vir: Twitter, posnetek zaslona

Se bo po zaprisegi novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa konec januarja 2025 vojna v Ukrajini res lahko končala v »24 urah« kot je napovedal 47. predsednik ZDA?

Nekaj znakov otoplitve med Združenimi državami in Rusijo, ki vzbujajo upanje, je že tukaj.

Po prvotnih informacijah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, da ruski predsednik Trumpu ne namerava čestitati za zmago na volitvah, je Vladimir Putin to vendarle storil.

Putin o Trumpu: Po mojem mnenju se je obnašal zelo korektno, pogumno, kot pravi moški.

Ob svojem govoru v ruskem letovišču Soči je Trumpu čestital, pohvalil pa je tudi njegovo ravnanje ob julijskem poskusu atentata.

»Po mojem mnenju se je obnašal zelo korektno, pogumno, kot pravi moški,« je dejal Putin v pogovornem klubu Valdaj v ruskem črnomorskem letovišču Soči.

»Ob tej priložnosti mu čestitam za izvolitev na položaj predsednika Združenih držav Amerike. Povedal sem že, da bomo sodelovali z vsakim voditeljem države, ki mu bodo Američani zaupali in tako tudi bo,« je po poročanju CNN povedal Putin na forumu v črnomorskem letovišču Soči.

Ikonična slika in humor Rusov - za uho Trumpa!
Simpatije: »Za uho Trumpa!« so po atentatu na Trumpa na eno od svojih granat zapisali ruski topničarji. Vir: Posnetek zaslona, X

Putin je dodal, da je novoizvoljeni predsednik ZDA po poskusu atentata ravnal kot pravi moški.

Povedal je, da Trumpa ne namerava poklicati prvi, a če bi novoizvoljeni ameriški predsednik dal pobudo, da se srečata, »je Rusija na to pripravljena«.

Dejal je tudi, da si Trumpova želja po ponovni vzpostavitvi odnosov z Rusijo in končanjem krize v Ukrajini zasluži vsaj malo pozornosti.

Trump je namreč napovedal, da lahko vojno v Ukrajini konča v 24 urah, osnutek za njegov načrt pa je pred kratkim tudi prišel v javnost.

Trump je večkrat pohvalil Putina in kritiziral ukrajinskega predsednika. Jasno je tudi povedal, da je vojna za Ukrajino izgubljena in da je Zelenski odgovoren, ker se je začela.

Putin je sicer 14. junija predstavil svoje pogoje za konec vojne.

Ukrajina bi morala opustiti svoj ambicije za vstop v zvezo NATO, umakniti vse svoje vojake z ozemlja štirih regij za katere si Rusija prizadeva.

Rusija že nadzoruje Krim, približno 80 odstotkov Donbasa, ki ga sestavljata Doneck in Lugansk in več kot 70 odstotkov regij Zaporožja in Hersona, ob tem pa vsak dan napreduje in potiska ukrajinsko vojsko proti zahodu.

Trump je po drugi strani večkrat pohvalil Putina in kritiziral ukrajinskega predsednika.

Jasno je tudi povedal, da je vojna za Ukrajino izgubljena in da je Vladimir Zelenski odgovoren, ker se je začela.

Zelenski je sicer povedal, da je s Trumpom imel produktiven pogovor.

Trump je jasno povedal, da je vojna za Ukrajino izgubljena in da je Zelenski odgovoren, ker se je začela. Vir: Posnetek zaslona, X

Toda Kremelj je že zavrnil mnenje Donalda Trumpa, da lahko vojno v Ukrajini konča v enem dnevu, in to označil za »pretiravanje«.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je to komentiral v odgovoru na vprašanje o večkratni trditvi novoizvoljenega predsednika ZDA, da bi lahko našel način za zaustavitev vojne, ki jo je začela Moskva, »v 24 urah«.

»Seveda je bilo neke vrste pretiravanje, ko je rekel, da bo to storil čez noč,« je dejal Peskov, sklicujoč se na Trumpovo trditev, poročajo ruski državni mediji.

Trump je vztrajal, da bi lahko sklenil dogovor za hitro končanje vojne, ki bo stara skoraj tri leta, ko bo 20. januarja 2025 prevzel položaj.

Wall Street Journal je poročal, da naj bi po eni ideji Kijev pristal na odlog članstva v Natu za najmanj 20 let v zameno za nadaljnje dobave orožja.

A nič ne kaže, da bo Rusija na to pristala.

Da bo vojno težje končati kot jo je bilo začeti, pa kažejo tudi številni zgodovinski primeri.

Adolf Hitler je ob začetku operacije Barbarossa leta 1941 trdil, da bo Sovjetska zveza padla v nekaj mesecih, a je vojna trajala več kot štiri leta in se končala z uničujočimi posledicami za Nemčijo.

Začetek vojne pogosto temelji na domnevi, da bo zmaga hitra in odločilna, a resničnost pogosto izkaže, da vojne trajajo dlje in so bolj zapletene, kot so si voditelji sprva predstavljali.

Voditelji pogosto zmotno verjamejo, da bodo hitro premagali nasprotnika, kar vodi v dolgotrajne konflikte.

Napoleon Bonaparte, ki je leta 1812 sprožil invazijo na Rusijo, je pričakoval bliskovito zmago.

Vendar so ruske zime in taktika »požgane zemlje« hudo izčrpale francosko vojsko, kar je privedlo do katastrofalnega poraza.

Hitler pozdravlja vojake Wehrmachta ob okupaciji Poljske
Hitler pozdravlja vojake Wehrmachta ob okupaciji Poljske. Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Podobno je Adolf Hitler ob začetku operacije Barbarossa leta 1941 trdil, da bo Sovjetska zveza padla v nekaj mesecih, a je vojna trajala več kot štiri leta in se končala z uničujočimi posledicami za Nemčijo.

Včasih vojne, ki se začnejo z omejenimi cilji, zaradi naraščajočih ambicij ali potreb prerastejo v večje konflikte. Med prvo svetovno vojno so sprva imele države omejene ambicije, a so se te skozi konflikt razširile.

Britanski premier Herbert Asquith je na začetku vojne leta 1914 dejal, da bo »vojna končana do božiča,« a so cilji vključevali vedno več ozemelj in vojna se je končala šele štiri leta kasneje.

Tudi v primeru vojaške premoči lahko okupacija ozemlja sproži odpor prebivalstva, kar konflikt podaljša.

V primeru Ukrajine se Rusija sooča tudi z nelegitimnim predsednikom Ukrajine Zelenskim, ki je pogajanja z Rusijo celo prepovedal in nevarnostjo, da NATO konflikt zgolj »zamrzne« in Rusijo ogrozi pozneje, ko bo Ukrajina bolje oborožena.

Ameriška vojna v Vietnamu je klasičen primer. Ameriški predsednik Lyndon B. Johnson je leta 1964 verjel, da bo vojaška intervencija hitro zatolkla Vietkong, vendar je bil vietnamski odpor tako močan, da so se ZDA po desetletju bojev umaknile.

Vojna v Afganistanu (2001–2021) je še en primer, kjer je lokalni odpor okrepil nacionalizem in na koncu prispeval k umiku tujih sil.

V mednarodnih vojnah pogosto sodelujejo tretje države, ki podpirajo eno ali drugo stran, kar povečuje kompleksnost in trajanje konflikta.

Korejska vojna (1950–1953) je dober primer, saj je Severna Koreja, ki je sprva pričakovala hitro zmago, pridobila podporo Kitajske, medtem ko so Združene države podprle Južno Korejo.

To je vojno, ki je bila načrtovana kot kratek konflikt, spremenilo v dolgotrajno, ki se uradno - ni nikoli končala.

Poraz okupatorjev (desno), zmaga talibanov (levo) v Afganistanu
Poraz okupatorjev (desno), zmaga talibanov (levo) v Afganistanu. Vir: Posnetek zaslona, X

Države, ki se za vojno financiranje in vojaško podporo zanašajo na tuje sile ali zaveznike, lahko ostanejo v vojni dlje, kot bi bile sicer.

Med arabsko-izraelskimi vojnami v 20. stoletju je izraelska odvisnost od podpore ZDA in arabska odvisnost od Sovjetske zveze spodbujala nadaljevanje konfliktov.

Včasih vojni voditelji, ki so vojno začeli, izgubijo politično voljo ali legitimnost, zaradi česar je težko doseči mir.

ZDA so se želele umakniti iz Vietnama, a je predsednik Richard Nixon zaradi domačega nasprotovanja le s težavo vzpostavil pogoje za umik, ki so ga ameriški konservativci dojemali kot izgubo prestiža.

Podobno je bil v primeru vojne v Iraku leta 2003; tedaj je predsednik ZDA George W. Bush ob začetku vojne trdil, da bo ta kratka in uspešna, a so politične posledice in želja po ohranitvi ameriške hegemonije v regiji podaljšale vojno.

Leta 2022 so zahodne države proti Rusiji sprožile uničujočo gospodarsko vojno, prepričane, da jo bodo hitro zlomile. A so bile neuspešne.

»Neuspeh sankcij proti Rusiji odmeva v dolgem nizu takih neuspehov proti Kubi (60 let), Iranu, Iraku, Severni Koreji in drugod.

Čeprav imajo morda nekaj uporabnosti kot pogajalski vzvod v pogajanjih, to velja le – kot v primeru Rusije –, če so jih Združene države pripravljene umakniti v zameno za dogovor. Še več, določanje sankcij razkriva vzorec vztrajnosti: ko jih je sprejel Kongres, so sankcije ZDA v zgodovini postale trajne.

Skrajni čas je, da Združene države spoznajo jasne lekcije sodobne zgodovine in spremenijo svoj pristop k občasno uporabni – čeprav zelo napačni – strategiji ekonomske prisile,« so ocenili v časniku Responsible Statecraft.

V primeru Ukrajine se Rusija sooča tudi z nelegitimnim predsednikom Ukrajine Vladimirjem Zelenskim, ki je pogajanja z Rusijo celo prepovedal.

Rusija ne bo pripravljena na mir vse dokler na terenu ne doseže razmer, ki ji bodo omogočile vzpostavitev velike, stotine kilometrov globoke »demilitarizirane cone«.

Pa tudi nevarnostjo, da NATO konflikt zgolj »zamrzne« in Rusijo ogrozi pozneje, ko bosta Ukrajina in Zahod bolje oboroženi.

Ob tem so članice zveze NATO v zadnjih desetletjih že večkrat prelomile garancije dane Rusiji.

Kdo lahko zagotovi, da se to ne bo ponovilo?

Zato je verjetno, da Rusija ne bo pripravljena na mir vse dokler na terenu ne doseže razmer, ki ji bodo omogočile vzpostavitev velike, na stotine kilometrov globoke »demilitarizirane cone«.

Za to pa bodo v naslednjega pol leta ali letu dni ruski vojaki morali najprej doseči reko Dneper - in morda celo poljsko mejo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke