Groteskno: Namesto na analize inštitutov se slovenska vlada opira na »prostočasne aktivnosti« enega direktorja!

Ob preklicanem referendumu je postalo očitno, da je do preklica prišlo zato, ker je politika poskusila na vsak način uveljaviti jedrski scenarij, ki so ga vpisali v državno energetsko resolucijo, nato pa so želeli še njeno potrditev na referendumu. A to bi bilo pravno sporno, so jih opozorili pravni svetovalci v Državnem zboru.

Sledilo je iskanje mnenja Cirila Ribičiča, ki naj bi takšno ravnanje »pokrilo«. Laganje šefice poslanske skupine Svoboda pred kamerami, sklicevanje na ustavne pravnike, ki jih ni bilo in na koncu odstop od referenduma.

tist, ko politika ugotovi, da so zmetal premal peska v oči svojim volilcem!.. in zdej se kao drug druzga obtožujejo, da se zakrijejo sledi..

sem za to, da se referendum odpove! pa tud, da se razišče vse dogajanje. po potrebi pa vpletene sodno preganja!https://t.co/o0KikYRpH8

— igor (@deLoonchkowy) October 21, 2024

Nato pa se je izkazalo, da je vlada naročila tudi študijo, ki kaže, da bi bilo za Slovenijo najbolj ugodno, če vlaga le v obnovljive vire.

Večina vlad daje prednost multidisciplinarnemu pristopu. Le v Sloveniji se z osmimi milijoni podatkov in dvanajstimi scenariji ukvarja direktor državnega podjetja za prenos elekrtrične energije – v prostem času.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je namreč objavilo izsledke analize direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki je primerjal stroške različnih scenarijev oskrbe z elektriko.

Toda poseben škandal je tudi dejstvo, da je bilo ljudstvo napoteno na referendum, brez da bi imelo pred očmi različne scenarije »alternativ« in tudi, da je bila ta študija napisana zgolj na naročilo, tako rekoč »v prostem času« direktorja Elesa.

tako kot zdravstvo bi radi demontirali tudi energetiko

— Slavka Jarc (@JarcSlavka) October 22, 2024

Upoštevajoč le investicijske izdatke je najcenejši jedrski scenarij, ob vključitvi stroškov delovanja in vzdrževanja, pa scenarij brez jedrske energije po letu 2043.

Toda, le kdo načrtuje investicijo, ne da bi upošteval tudi vzdrževanje?

Podatki, ki menda temeljijo na »osmih milijonih različnih podatkov in formul« na podlagi urnih bilanc pa razkrivajo, da bi med 12 scenariji, preračunano na 60-letno življenjsko dobo jedrskih elektrarn, torej vključno s stroški njihove razgradnje, bil z 39,43 milijarde evrov najcenejši scenarij obnovljivih virov, torej gre za scenarij brez dodatnega podaljšanja obratovanja Jedrske elektrarne Krško (JEK) in brez JEK 2.

Sledi scenarij brez JEK 2 in s podaljšanjem delovanja JEK do 2063, ki je s temi dodatnimi stroški ovrednoten na 41,45 milijarde evrov, medtem ko je scenarij z dodatnim 20-letnim podaljšanjem obstoječe JEK in gradnjo JEK 2 ocenjen na 55,24 milijarde evrov.

Hipotetični scenarij s 100-odstotno uporabo obnovljivih virov je medtem z dodatnimi stroški ocenjen na 91,45 milijarde evrov oz. 91,65 milijarde evrov ob upoštevanju oktobrskih sprememb.

Tale referendum me vse bolj spominja na referendum za vstop v NATO. Noam Chomsky temu načinu sugestije pravi 'manufacturing consent', danes temu pravimo 'astroturfing'. #NeJEK2https://t.co/5qf3Zg7iH2

— διωερζια (@Diverzija) October 21, 2024

»Izračuni in izsledki v študiji temeljijo na več kot osmih milijonih različnih podatkov in formul. V izračunih je upošteval 12 scenarijev. Vse izračune je Mervar večkrat logično preverjal in danes za njimi stoji in jih zagovarja kot verodostojne,« so zapisali v Elesu.

Na Elesu navajajo, da scenarij 100-odstotnih obnovljivih virov (OVE) »ni niti realen niti izvedljiv« ter z vidika elektroenergetskega sistema in ekonomike »nesmiseln«. A je treba poudariti, da Mervar med OVE ne uvršča črpalnih hidroelektrarn in električne energije iz baterij – kar je seveda neverodostojno.

Na MOPE-ju pa dodatno pojasnjujejo, da se najcenejši scenarij (brez podaljšanja JEK-a in brez JEK-a 2) najbolj približa scenariju, ki je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu opredeljen kot »100-odstotni OVE«.

»Ta predvideva uporabo zemeljskega plina v prehodnem obdobju, ki se v naslednjih desetletjih postopoma nadomešča s povečevanjem deleža obnovljivih plinov, in seveda tudi z uporabo integriranega notranjega trga. Rezultati so primerljivi z rezultati NEPN-a, ki jasno pokažejo, da samo s sončnimi elektrarnami in posledično potrebnimi bistveno večjimi zmogljivostmi hranilnikov in vlaganji v omrežje, ne moremo zagotoviti konkurenčne oskrbe z električno energijo v Sloveniji in je rešitev treba iskati v uravnoteženi mešanici različnih tehnologij OVE, tudi plinskih,« so zapisali na MOPE-ju.

Očitno je, da se je ta del, torej, o najbolj ugodnem scenariju zanašanja na plinsko energijo in zgolj obnovljive vire prikrival, drugače si ni mogoče razlagati tako dolgega obstoja oznake »zaupno« na dokumentu, ki ga je vlada imela že od 22. avgusta.

DZ je z 69 glasovi za in enim proti potrdil predlog odloka, s katerim je preklical posvetovalni referendum o novi nuklearki v Krškem (JEK 2).https://t.co/P33hXoS6Yo

— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) October 24, 2024

Najbolj ugoden scenarij torej zahteva to, kar politika nerado prizna – vključevanje plinskih elektrarn v prehodnem obdobju, tako dolgo, dokler ne bo toliko električnih baterij in solarnih panelov v sistemu, da bodo za premoščanje konic lahko služile hidroelektrarne in po potrebi elektrarne na biomaso ali plin. In vsi vemo, da je ruski plin najcenejši.

Kar pa čudi, je dejstvo, da je bil referendum sploh predlagan, ne da bi bile vse različice temeljito preverjene.

Poglejmo, kako je to drugje po svetu.

V Franciji se zanašajo na analize Mednarodne agencije za energijo (IEA) s sedežem v Parizu in Francosko nacionalno agencijo za energetske raziskave in tehnologijo (ADEME).

Francoska komisija za atomsko energijo (CEA) ima prav tako pomembno vlogo, saj se osredotoča na jedrsko energijo in obnovljive vire energije.

Nemški vladi svetuje Nemški svetovalni svet za globalne spremembe (WBGU) in Fraunhoferjev inštitut za sisteme sončne energije (ISE). Poleg tega mislišče Agora Energiewende ponuja vpogled v prehod na obnovljive vire energije.

V Združenem kraljestvu Odbor Združenega kraljestva za podnebne spremembe (CCC) svetuje vladi glede ogljičnih proračunov in poti do neto ničelne vrednosti, medtem ko Grantham Institute for Climate Change in Energy Institute na Imperial College London prav tako pomembno prispevata k analizam.

Kitajska inženirska akademija (CAE) in Nacionalna uprava za energijo (NEA) ponujata strokovno znanje, možganski trusti, kot je Kitajska družba za obnovljivo energijo (CRES), pa se osredotočajo na prehod kitajskega omrežja s premogom na obnovljive vire.

Italijanska nacionalna agencija za nove tehnologije, energijo in trajnostni gospodarski razvoj (ENEA) in svetovalna skupina RIE (Ricerche Industriali ed Energetiche) sta osrednjega pomena za italijansko energetsko strategijo.

V ZDA so ključni akterji Nacionalni laboratorij za obnovljivo energijo (NREL), Ministrstvo za energijo (DOE) in neodvisni možganski trusti, kot sta Rocky Mountain Institute in Energy Futures Initiative, ki pogosto sodelujejo pri predlaganju prihodnjih poti.

Večina strokovnih priporočil sicer res zagovarja mešani energetski portfelj, ki združuje obnovljive vire in jedrsko energijo, da bi dosegli ogljično nevtralnost in energetsko varnost, toda pri velikih, jedrskih državah imajo jedrske elektrarne tudi vlogo enega od členov jedrskega oboroževanja v njihovem obrambnem sistemu.

V Franciji in Združenem kraljestvu je jedrska energija tudi zato potrjena kot temelj zaradi nizkoogljičnih prednosti.

Nasprotno pa je Nemčija postopno opustila jedrsko energijo zaradi zgodovinskih političnih odločitev, čeprav nekateri nemški možganski trusti znova pregledujejo jedrske možnosti kot del prihodnjih razprav o energetski varnosti.

Kitajska in ZDA medtem poudarjata jedrsko energijo v svojih strategijah razogljičenja, zlasti z naprednimi zasnovami reaktorjev, ki postajajo vse bolj priljubljeni.

Vendar pa praktično ni primera, ko bi bila ker enemu posamezniku zaupana tako široka in zapletena naloga, kot je načrtovanje energetske prihodnosti države, saj se vlade za te študije običajno zanašajo na multidisciplinarne skupine.

Pa čeprav samo »začasno«. Kajti tudi referendum o JEK 2 bi lahko, kot smo videli na podlagi razkritih posnetkov iz DZ, hitro postal »trajen«, ker bi se lahko politika na podlagi nejasnega vprašanja lahko sklicevala, da so »ljudje že povedali svoje.«

So primeri, ko so vplivne osebnosti, na primer Amory Lovins v ZDA vplivale na energetsko politiko, čeprav niso bile same odgovorne za razvoj nacionalne strategije.

Vendar večina držav daje prednost multidisciplinarnemu pristopu.

Le v Sloveniji se z osmimi milijoni podatkov in dvanajstimi scenariji ukvarja direktor državnega podjetja za prenos elekrtrične energije – v prostem času.

Res je, da je Aleksander Mervar opozoril na nekaj, kar vse do referenduma ni bilo znano, (da je v bistvu najbolje čim več vlagati v obnovljive vire energije) in se je potrudil, da bi za njegove izsledke izvedela javnost, toda energetski prehod države je preresna zadeva, da bi se s tem lahko ukvarjal le en človek.

Pa čeprav s pomočjo sodelavcev. Kajti ne nazadnje gre za direktorja državnega podjetja za prenos energije, ne pa za vsaj formalno neodvisne strokovnjake.

To je res »šalabajzersko« - zelo podobno zgodbi o TeŠ-6 ali o nakupu računalnikov še prepozno »odletele« ministrice Emilije Stojmenove Duh.

Le da bi bila tokrat katastrofa za Slovenijo lahko neprimerno hujša.