REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Andrea Marcigliano: Kar smo včasih imenovali Zahod, je popolnoma izgubilo pomen

Andrea Marcigliano: Kar smo včasih imenovali Zahod, je popolnoma izgubilo pomenSamozadovoljstvo evropskih elit je bolezen, nekakšna slepota, ki nam preprečuje, da bi razumeli, kaj se v resnici dogaja, trdi italijanski geopolitik. Vir: Posnetek zaslona, X

»Zdi se, da je Zahod oziroma tisto, kar smo vajeni tako definirati, v bistvu stara Evropa, v primežu zelo resne oblike skoraj popolne slepote. Vidi samo sebe ... ali bolje rečeno, to je slepota elite (ali domnevne elite), ki trdi, da obvladuje svet - kajti vladanje bi bilo nekaj povsem drugega… Evropska 'elita' je prepričani, da ji je usojeno vladati celemu svetu in živeti na njegov račun, zato se niso sposobne soočiti z zelo resnimi težavami,« piše v uvodu svojega eseja italijanski politični pisec Andrea Marcigliano za spletno stran Electo Magazine.

Vir: Posnetek zaslona

Potem se loti primera, ki oriše nesposobnost evrokracije in osrednjih medijev, ki jih obvladuje: uvodoma spomni, da sta se egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdoğan prvič srečala ob otvoritveni slovesnosti svetovnega prvenstva v nogometu v Dohi v Katarju, kar je bil pomemben korak v odnosih med državama.

Potem ko je Sisi postal predsednik, so se odnosi med Egiptom in Turčijo diplomatsko ohladili zaradi prepovedi Muslimanske bratovščine.

Napetosti so se povečale zaradi različnih interesov v energetskem sektorju, predvsem v Libiji in Etiopiji. Vendar je treba poudariti, da so lani med Kairom in Ankaro potekala diplomatska in obveščevalna srečanja na visoki ravni.

Ta novica je v italijanskem in evropskem tisku ostala skoraj neopažena.

Sisi, šef egiptovske države, je šel naproti turškemu predsedniku Erdoğanu, državi pa sta odprli novo poglavje v odnosih, predvsem na gospodarskem področju. Evropski tisk je to novico prezrl, dogajanje med Turčijo in Egiptom pa si zasluži veliko več pozornosti, opozarja Marcigliano.

Turčija in Egipt sta si že dolgo časa na nasprotnih straneh. V Kairu prevladuje francoski vpliv, Ankara pa je tesno povezana s stališči Muslimanske bratovščine, ki jo je Sisi brutalno vrgel z oblasti. Ta razmerja so milo rečeno kompleksna in zapletena ter jih je težko opredeliti.

Kljub mednarodnim okoliščinam, ki so ju sprle, sta si ti državi šli naproti. Gre za povsem novo pojmovanje bližnjevzhodne geopolitike, meni italijanski pisec.

Dialog med Ankaro in Kairom je odprt in to nam jasno pove eno. Sheme, po katerih smo navajeni razlagati svetovno politično realnost, so postale jalove.

Ustvarjajo se novi sistemi zavezništev, ki se jih »naša stara in utrujena Evropa« tako rekoč ne zaveda, piše Marcigliano.

Gre za popolnoma novo paradigmo in pravi primer dogajanja na mednarodnem prizorišču. Izjemno zanimiva in zaskrbljujoča paradigma za evropske samozadovoljne elite, ki so postale nesposobne videti realnosti.

Vzorci, na katerih je dolgo temeljil svet, so se zdaj podrli. In tisto, kar smo zaradi mentalne lenobe vajeni imenovati Zahod, je popolnoma izgubilo pomen.

Zahod je postal nepomemben, trdi Marcigliano.

Današnji svet se ponovno izkazuje za veliko bolj kompleksnega, kot si ga predstavljajo tako imenovane zahodne elite, ki še naprej narekujejo svoje zakone, ki so vse bolj odmaknjeni od realnosti. Preostali del sveta, štiri petine sveta, je končno osvobojen Zahoda.

Samozadovoljstvo evropskih elit je pravzaprav bolezen, nekakšna slepota, ki nam preprečuje, da bi razumeli, kaj se v resnici dogaja, dodaja Marcigliano.

V teh novih dimenzijah zunanje politike bi lahko Evropa še vedno igrala zelo pomembno vlogo. Ta vloga pa je zavirana ali popolnoma onemogočena zaradi nezmožnosti videti stvari takšne, kot v resnici so. Evropejci se moramo končno soočiti z realnostjo, piše italijanski pisatelj.

Kot ugotavlja italijanski mislec, Evropejci ne vidijo in ne razumejo več, kaj počnejo druge sile, začenši z velikimi, kot sta Kitajska ali Rusija, ali manjšimi, kot sta Turčija in Egipt.

In to Zahodu, predvsem Evropi, otežuje ali onemogoča oblikovanje nove, pomembne vloge zase v »veliki igri«.

Gre za simptom neskončne in samozadovoljne dekadence, sklene Marcigliano.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek