petek, 08. november 2024 leto 29 / št. 313
Večina Ukrajincev razočaranih, ne verjame v povrnitev ukrajinskih meja iz leta 1991 in ne vključitvi v NATO
Ukrajinski begunci. Vir: Posnetek zaslona, X
Zadnje raziskave javnega mnenja v Ukrajini kažejo precej porazno sliko glede ciljev, ki si jih je zastavilo vodstvo države skupaj s podporo večine članic EU in NATO.
Kar 64 odstotkov Ukrajincev namreč ne verjame v vrnitev ukrajinskih meja na stanje iz leta 1991.
71 odstotkov Ukrajincev ne verjame, da se bo Ukrajina v naslednjih 5 letih pridružila Natu.
69 odstotkov Ukrajincev ne verjame, da bo Ukrajina v naslednjih 5 letih vstopila v EU.
Zadnje raziskave javnega mnenja v Ukrajini kažejo precej porazno sliko glede ciljev, ki si jih je zastavilo vodstvo države skupaj s podporo večine članic EU in NATO. V smeri evropskih držav pa bi lahko kmalu odšlo še 700.000 migrantov iz Ukrajine.
77 odstotkov Ukrajincev se počuti razočaranih nad stopnjo podpore držav Nata in EU.
Tudi glede na nedavno raziskavo Kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo (KIIS) se je v zadnjem letu potrojil odstotek Ukrajincev, ki so pripravljeni dati ozemeljske koncesije Moskvi v zameno za mir.
Raziskava kaže, da je 32 odstotka vprašanih dejalo, da menijo, da bi se »zaradi čimprejšnjega doseganja miru in ohranitve svoje neodvisnosti Ukrajina lahko odpovedala delu svojega ozemlja,« v primerjavi s samo 10 odstotki, ki so menili isto maja 2023.
Anketa je potekala v dveh valovih, od 16. do 22. maja in od 20. do 25. junija, v njej je sodelovalo 1067 oziroma 2008 anketirancev.
Število Ukrajincev, ki so pripravljeni na ozemeljske koncesije, je ostalo pod 10 odstotki v prvem letu konflikta, vendar je po prejšnjih anketah, ki jih je izvedel KIIS, vztrajno raslo od maja 2023 naprej.
Konec leta 2023, potem ko se je močno opevana ukrajinska poletna protiofenziva končala z neuspehom, je 19 odstotkov vprašanih izjavilo, da bi pristali na odstop nekaj ozemlja v zameno za mir.
Februarja 2024, ko so ruske enote zavzele strateško mesto Avdejevka, je ta številka narasla na 26 odstotkov.
Maja 2024, ko so ruske sile sprožile še eno ofenzivo v regiji Harkov v severovzhodni Ukrajini, se je po podatkih KIIS še povečalo na 32 odstotkov.
Odstotek tistih, ki nasprotujejo kakršnim koli koncesijam, je v istem obdobju padel s 74 odstotkov na 55 odstotkov.
V okviru zadnje ankete so anketirancem predstavili tudi več modelov morebitnega mirovnega sporazuma med Kijevom in Moskvo.
Prva možnost je vključevala, da Rusija obdrži nadzor nad Krimom in štirimi drugimi nekdanjimi ukrajinskimi ozemlji, Kijev pa opusti svoje ambicije v zvezi NATO in se pridruži EU.
Ta model je podprlo 38 odstotka vprašanih, 30 odstotkov pa ga je označilo za »težko«, a »sprejemljivo« možnost.
Več kot polovica vprašanih (54 odstotka) ga je zavrnila.
‼️ “Part of the F-16s will be stationed at allied airfields to protect them from Russian strikes,” BBC #Ukraine reports on how Kiev is drawing #NATO countries into the war with #Russia. pic.twitter.com/9g2JKYhiuB
— Maimunka News (@MaimunkaNews) August 3, 2024
Druga možnost je predvidevala, da Rusija obdrži novo pridobljena ozemlja, vendar dovoli Ukrajini, da se pridruži Natu in EU.
Tretja možnost je bila, da bi Moskva prepustila nadzor nad regijama Herson in Zaporožje, vendar bi obdržala obe republiki Donbasa in Krim. Po tem scenariju bi se tudi Ukrajina pridružila tako EU kot Natu. Ta model je podprlo 57 odstotka vprašanih, 20 odstotkov pa ga je označilo za »lahko sprejemljiv dogovor«.
Podprla jo je skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov), zavrnilo pa 38 odstotkov.
Tretja možnost je bila, da bi Moskva prepustila Kijevu nadzor nad regijama Herson in Zaporožje, vendar bi obdržala obe republiki Donbasa in Krim.
Po tem scenariju bi se tudi Ukrajina pridružila tako EU kot Natu. Ta model je podprlo 57 odstotka vprašanih, 20 odstotkov pa ga je označilo za »lahko sprejemljiv dogovor«.
Tretjina vprašanih ga je zavrnila.
Težava pa je tudi v tem, da bi sedaj morala tudi Rusija v pogajanjih videti smiselno alternativo vojni.
Toda po vseh prelomljenih obljubah Zahoda Rusija na nove prazne obljube zagotovo ne bo več pristala, zato se bo vojna nadaljevala.
One day you're at Maidan, wearing a pot on your head, jumping and yelling "Who's not jumping is a Moskal" and then the next day...
— Olga Bazova (@OlgaBazova) August 2, 2024
Time comes at you fast. You made Vicky Nuland proud. pic.twitter.com/Z6JQ4kdimy
Zima bi lahko bila za prebivalce Ukrajine precej huda, saj bo v številnih mestih elektrika na voljo le nekaj ur dnevno, ali pa je – skupaj s toplotno oskrbo in tekočo vodo – v stanovanjih sploh ne bo.
Okoli 700.000 Ukrajincev bi zato lahko še letos zapustilo svoje domove in se napotilo v države Evrope.
Zadnja pogajanja med Rusijo in Ukrajino so sicer propadla spomladi 2022, po intervenciji zahodnih držav, ki so preprečile že skoraj popolnoma usklajen dogovor Moskve in Kijeva.
