REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Jaša Jenull napadel Resnico in Zorana Stevanovića ter hudo zgrešil z vsako svojo pavšalno in skonstruirano »kritiko«!

Jaša Jenull napadel Resnico in Zorana Stevanovića ter hudo zgrešil z vsako svojo pavšalno in skonstruirano »kritiko«!Jenull in Stevanović. Vir: Posnetek zaslona, X

Stranki Resnica na volitvah za Evropski parlament kaže bolje od pričakovanj, to pa je povzročilo paniko v nekaterih političnih krogih in vzpodbudilo mnoge na desni in levi, da so pričeli s kritikami na račun te stranke.

Nedavno je povsem deplasirano kritiko stališč Zorana Stevanovića o vojni v Ukrajini objavil vladni SiOL, tokrat pa je nekaj več pozornosti pritegnila kritika Jaša Jenulla iz Glasa ljudstva.

Povod za Jenullovo kritiko je bila izjava Stevanovića, da so v političnem boju v Evropi na eni strani predvsem »globalisti«, na drugi pa »suverenisti.«

Jaša Jenull, ki je s kritiko nepravilnosti v delovanju zdravstvenega sistema pogosto opozarjal na prave probleme v družbi pa tokrat večkrat tako zelo zgreši, da je njegova kritika videti povsem neprepričljiva.

»Oni ne bodo rekli, da so nacionalisti, ker oni vedo, da na Balkanu ne bi bilo vojne balkanske, če ne bi bilo nacionalistov, ki so hujskali. Nova beseda, ki jo bodo uporabili namesto nacionalisti, bo suverenisti,« začne Jenull in s tem cilja na Stevanovićevo izjavo.

Balkansko vojno (eno?!) so torej zakuhali neki zlobni nacionalisti z Balkana, tega (nacionalizma) pa v Sloveniji, po Jenullu - ni. Tako nekako nam - popolnoma zgrešeno - zadevo predstavi Jenull.

Gre za zelo poenostavljeno, skorajda že infantilno različico zgodovine.

Stranki Resnica na volitvah za Evropski parlament kaže bolje od pričakovanj, to pa je povzročilo paniko v nekaterih političnih krogih in vzpodbudilo mnoge na desni in levi, da so pričeli s kritikami na račun te stranke. Tokrat se je osmešil Jaša Jenull.

Še posebej v Sloveniji gre za popularno nakladanje, saj se nacionalizem vedno projicira in opaža »zunaj« nikoli pa znotraj države Slovenije.

Obenem ta kritika pozablja, da je nacionalizem, podobno kot liberalizem, pač zelo močna ideologija, ki je temelj vseh nacionalnih držav – tudi Slovenije.

Nova revija št. 57, Majniška deklaracija in na koncu ves proces, ki je pripeljal do nastanka slovenske države je bil seveda pod vplivom obeh.

Toda nacionalizem je bil tudi v Sloveniji takrat zagotovo prevladujoč.

Trditi danes, da je nacionalizem vedno bil »nekje zunaj, na Balkanu« in da je tam zakuhal vojne, pri nas pa ga ni in ga nikoli ni bilo, je popolnoma zlagano in skregano z dejstvi.

Vsak resen zgodovinar tudi ve, da je bil nacionalizem že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zelo živ od Vardarja pa do Triglava.

In da je bil zelo prepričljiv tudi v Sloveniji.

Tone Pavček
Tone Pavček med prebiranjem Majniške deklaracije v Ljubljani. Vir: Posnetek zaslona, X

 Še več, vsak resen teoretik mednarodnih odnosov vam bo priznal, da je nacionalizem, kot trdi na primer John Mearsheimer z Univerze v Chicagu, trenutno »najmočnejša sila v zgodovini.«

Trditi danes, da je nacionalizem vedno bil »nekje 'zunaj', na Balkanu« in da je tam zakuhal vojne, pri nas pa ga ni in ga nikoli ni bilo, je popolnoma zlagano in skregano z dejstvi.

Takole pravi na primer Mearsheimer: »Glede na bogato zgodovino liberalnih nacionalnih držav je očitno, da liberalizem in nacionalizem lahko uspešno sobivata. Kljub temu obstaja temeljna napetost med tema dvema ideologijama, kar lahko povzroči resne težave liberalni nacionalni državi. Natančneje, liberalizem privilegira posameznika in je na koncu univerzalistična ideologija, medtem ko nacionalizem privilegira družbeno skupino in je v končni fazi partikularistična ideologija. To napetost se včasih kaže v trku med tema dvema izmoma.

Dejansko obstaja natezanje med liberalizmom in nacionalizmom, ki se skozi čas premika sem in tja. Moja temeljna trditev je, da ko se to ravnovesje izrazito premakne v korist liberalizma, kot se je zgodilo po hladni vojni, grozi spodkopavanje nacionalizma, brez česar nobena država ne more obstati. Ta razvoj pa sproži nacionalistični odziv.

V konfliktu, ki sledi, nacionalizem skoraj vedno zmaga, ker je najmočnejša politična ideologija v sodobnem svetu. Trumpova zmaga leta 2016 kot tudi glasovanje Velike Britanije za izstop iz Evropske unije (Brexit) istega leta so bile v veliki meri posledica spopada med liberalizmom in nacionalizmom, ki se je v teh dveh državah odvijal pod površjem od leta vsaj 2000. Ta vzpon nacionalizma se od leta 2016 neomajno nadaljuje.«

Skratka, Jenull se moti, ko nacionalizem napačno umesti nekam na Balkan in vidi zgolj kot nekaj negativnega.

Očitno gre za svetovni pojav, pred katerim ni imuna prav nobena, še posebej pa ne nacionalna država.

Liberalizmu seveda sledi tudi globalizem, zato je sodobni nacionalizem upor zoper oba.

Druga Jenullova napaka je še večja.

Jenull trdi, da v resnici Stevanović dobro ve, da je nacionalist, le imenovati se noče za nacionalista, pač pa trdi, da je suverenist.

Jenull za svoje trditve, da se Stevanović lažno izdaja za »suverenista«, čeprav je v resnici nacionalist in to »ve«, enako, kot to vedo drugi člani Resnice - ne ponudi nobenega dokaza. Ker ga ne more. V tem primeru se je Stevanovića namreč lotil z retorično finto, ki ji pravimo »zmota slamnatega moža«.

Najprej se moramo vprašati - kako Jenull to ve? Kako Jenull natančno ve, kaj si v resnici misli Stevanović, medtem ko nam govori nekaj drugega in v resnici ni iskren, kot pove na koncu svojega zmontiranega prispevka Jenull?

Ali torej Jenull vidi v Stevanovićevo glavo?

Kaj pa, če se ima Stevanović povsem iskreno za »suverenista«?

Jenull za svoje trditve, da se Stevanović lažno izdaja za »suverenista«, čeprav je v resnici nacionalist in to »ve«, enako, kot to vedo drugi člani Resnice - ne ponudi nobenega dokaza.

Ker ga ne more. V tem primeru se je Stevanovića namreč lotil z retorično finto, ki ji pravimo »zmota slamnatega moža«.

Vir: Posnetek zaslona, X

Zmota slamnatega moža ali »strašila« nastopi, kadar nasprotnikovo stališče zato, da bi ga lažje ovrgli, predstavimo narobe.

Isto vrsto napačnega »sesuvanja Stevanovića« Jenull uporabi tudi v nadaljevanju, ko Stevanoviću podtakne, da hujska državljane Slovenije proti tujcem iz drugih držav in da suverenistične stranke hujskajo svoje državljane proti drugim državam.

To storimo tako, da sobesednikovo originalno trditev zamenjamo z novo, le na videz podobno tisti, ki jo resnično sprejema, in potem s pomočjo napada nanjo pokažemo, da je njegova izvorna izjava napačna.

Vlogo strašila, ki ga napadamo, ima v takšnem sklepanju popačena trditev.

Kritik (Jenull) si v tem primeru izmisli trditev, ki jo nekdo ni izrekel (Stevanović - da je v resnici nacionalist, ki to prikriva) in potem z njo obračuna in ga kritizira, češ da ni iskren.

Argument je seveda zmoten, saj njegova ovržba temelji na premisi, ki je Stevanović ne zagovarja, zaradi česar svoj pravi cilj, tj. zavrnitev Stevanovićevega neizkrivljenega argumenta, Jenull zgreši.

Povedano drugače, Jenull razglasi zmago, v resnici pa je Stevanović nepoškodovan.

Isto vrsto napačnega »sesuvanja Stevanovića« Jenull uporabi tudi v nadaljevanju, ko Stevanoviću podtakne, da hujska državljane Slovenije proti tujcem iz drugih držav in da suverenistične stranke hujskajo svoje državljane proti drugim državam.

»Zanimivo mi je tu, da uporabljajo Karmino Burano za svoj promocijski spot, to so oni sami zmontirali. Občutek neke grozeče prihodnosti, ki se nam obeta, ko bo teh 20 procentov strank, o katerih Stevanović govori, to so seveda skrajno desne stranke, ki so proti povezovanju Evrope, proti temu, da poskušamo živeti čimveč složno, v miru, pač pa za to, da se Evropa čim bolj grupira na posamezne države, na posamezne državne interese in da se na ta način hujska, češ ti iz druge države so krivi in mi živimo samo za svoje. By the way, 'Najprej Slovenija', Donald Trump je imel v ZDA slogan 'America First'. Za tiste, ki govorijo da niso ne levo in ne desno se vedno potem ugotovi, da so desni. Meni se pol zdi, da bodi potem pač iskren,« pravi Jenull.

Pavšalno trditi, da so stranke, ki zagovarjajo večjo suverenost držav avtomatsko že »proti povezovanju Evrope« ali desničarske, je seveda nesmiselno.

Ali ni EU sama po sebi organizacija, sestavljena iz držav? Kako se lahko potem še 'grupiraš' na posamezne države? Kakšna neumnost je torej trditev, da je cilj Resnice in podobnih suverenističnih strank, da se »čim bolj grupirajo na posamezne države«?

Nobene take stranke v Sloveniji in celo v sedanjem Evropskem parlamentu ni, ki bi – odkar so iz EP odšli Nigel Farage in njegovi poslanci, torej po brexitu – še zagovarjala razbitje EU ali odhod neke države iz nje.

Kakšna neumnost je torej trditev, da je cilj Resnice in podobnih suverenističnih strank, da se »čim bolj grupirajo na posamezne države«?

Ali ni EU sama po sebi organizacija, sestavljena iz držav? Kako se lahko potem še grupiraš na posamezne države?

Ali ni res, da ima EU celo številne »konfederalne« elemente?

In kje so primeri »hujskanja« o katerih govori Jenull, kje so dokazi, da tudi drugi »suverenisti« težave vidijo v drugih državah EU, na primer Francozi v Italiji, Italijani v Avstriji itd., kot trdi Jenull?

Vir: Posnetek zaslona, X

Tega v sodobni EU seveda ni.

Težavo pa mnogi »suverenisti« vidijo v tem, da EU in neizvoljeni politiki prevzemajo vse več oblasti  in nato uvajajo različna pravila in ukrepe brez demokratičnega mandata in se ob tem še pohlevno udinjajo drugim velikim silam, na primer ZDA. In to v šklodo taiste EU!

Težavo vidijo tudi v migracijah, ki jih dejansko povzročajo velike sile z intervencijami po svetu, nato pa morajo majhne države in EU v celoti pristati na sprejem velkega števila beguncev.

To pa je še posebej sporno zato, ker je EU sama institucija, ki je svoja pooblastila dobila s »prenosom« suverenih pravic s posameznih držav.

Zahtevati nazaj to, kar je tvoje in je bilo zlorabljeno tebi v škodo pa seveda ni egoizem in nacionalizem, pač pa racionalna politika, usmerjena v korist ljudi.

V resnici gre za problem »demokratičnega deficita«, ki je značilen za EU in zaradi katerega se tudi veliko ljudi ne odpravi na volitve, saj vedo, da se bo prava politika dogajala za zaprtimi vrati.

In tudi podobnosti sloganov niso noben dokaz za karkoli.

»Najprej Slovenija« ima lahko »nacionalno« ali pa »suverenistično« noto. In zato Resnica ni že kar Trumpova republikanska stranka, kot namiguje Jenull.

Da je v njihovem ospredju interes ljudstva in ne posameznika pa je seveda res – a kot rečeno, je to posledica obdobja zelo velikega »liberalizma«, ki pa nam je prineslo tudi marsikaj slabega.

Ne samo erozijo tradicionalnih vrednot in uničevanje okolja, pač pa predvsem napačno enačenje držav s »posamezniki« in absolutiziranje njihovih »pravic do izbire« oziroma članstva v vojaških paktih do te mere, da smo zaradi takih nerealnih fantazem v Evropi dobili veliko vojno, ki lahko preraste celo v jedrski spopad.

Kajti pravica Ukrajine, da si svobodno izbere zavezništvo (V NATO, jasno) je bila po (zgrešeni) analogiji s posameznikom v liberalni družbi postavljena nad potrebo po »nedeljivem miru« v Evropi in spoštovanja »rdečih črt« oziroma varnosti in strateških interesov velikih sil, kot je Rusija.

In vse to v realnem svetu, ki je anarhičen, v katerem ni vrhovnega razsodnika, mednarodno pravo pa ni edino merodajno za uravnavanje razmer med državami, kjer še vedno kraljuje sila.

To nam je prineslo vojno in v Resnici so to jasno povedali in to politiko obsodili.

Suverenisti se zavzemajo za to, da bi se vsak narod sam upravljal brez zunanjega vmešavanja (torej za samoodločbo). Vir: Posnetek zaslona, X

Predvsem pa je jasno, da je med nacionalizmom in suverenizmom velika razlika, čeprav se oba tudi prepletata.

Suverenisti vidjo nevarnost v nadnacionalnih institucijah, v kolikor te sprejemajo odločitve, ki škodijo posameznim nacionalnim državam (na primer WHO), pa tudi v tujih državah, v kolikor se njihova država sama ali v zavezništvu z drugimi (npr. EU) podreja tujim velikim silam (ZDA, Kitajski) in s tem izgublja suverenost.

Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo državo. Zavzema se tudi za to, da bi se vsak narod sam upravljal brez zunanjega vmešavanja (torej za samoodločbo). Prizadeva si k oblikovanju in ohranjanju enotne nacionalne identitete.

Pomembna lastnost države kot politične skupnosti pa je tudi njena suverenost.

To pomeni neodvisnost od katere koli druge oblasti.

Suverenisti vidjo nevarnost v nadnacionalnih institucijah, v kolikor te sprejemajo odločitve, ki škodijo posameznim nacionalnim državam (na primer WHO), pa tudi v tujih državah, v kolikor se njihova država sama ali v zavezništvu z drugimi (npr. EU) podreja tujim velikim silam (ZDA, Kitajski) in s tem izgublja suverenost.

In to počnejo tudi preko civilnodružbenih organizacij, obilno financiranih iz tujine!

Če sedaj pogledamo še javne izjave stranke Resnica in njenih veljakov, potem lahko vidimo, da v njihovih izjavah prevladuje problem nacionalne neodvisnosti in da so zato res »suverenisti«.

Zavzemajo se namreč proti podrejanju Slovenije in EU tujim silam, kot so na primer Združene države Amerike, proti pretirani oblasti organizacij kot je WHO in podobno. Zavzemajo se tudi za to, da EU igra samostojno vlogo na svetovnem parketu.

Zavzemajo se namreč proti podrejanju Slovenije in EU tujim silam, kot so na primer Združene države Amerike, proti pretirani oblasti organizacij kot je WHO in podobno.

Zavzemajo se tudi za to, da EU igra samostojno vlogo na svetovnem parketu.

Zato poudarjajo »večni suverenizem«. In ta jim je pomemben tudi, ko vidijo v pristojnostih Evropske komisije nevarnost za lastne države.

Sicer pa to sami napišejo v svojem program: »Vse bolj nam je jasno, da v obstoječi izkrivljeni verziji demokracije ne vladajo ljudje kot primarni nosilci legitimnosti, ampak ljudem vladajo kapitalski in drugi centri moči. Nekateri od teh so t. i. domači, vzpostavljeni v zadnjih tridesetih letih na račun konglomerata politike in t. i. biznisa, še bolj tuji oziroma domači v povezavi s tujimi. To se izredno lepo vidi tudi po medijih, na kar smo že večkrat opozarjali. Mediji ne povzemajo javnega mnenja, ampak ga kreirajo, zato smo že trideset let talci ene in iste politike, ki se le navidezno deli na levo in desno, da zadovolji nekaterim ideološkim strastem in določenim skupinam ljudi obeh političnih polov.«

In kaj je s to kritiko narobe?

Je narobe, če si želiš, da odločajo ljudje, ne pa mediji ali odtujeni centri moči?

Prav nič. Če bi bili Slovenija in EU bolj suvereni danes ne bi imeli vojne v Ukrajini, vsi pa bi živeli bolje in varneje.

Kimavci v slovenski politiki pa so nas pripeljali v vojno, ki jo na naših hrbtih sedaj bijeta ZDA in Rusija! In vsega tega Jenull - ne vidi!?

Če povlečemo črto: pavšalna kritika Zorana Stevanovića in Resnice s strani Jaše Jenulla ni vredna počenega groša.

Skratka, če povlečemo črto: pavšalna kritika Zorana Stevanovića in Resnice s strani Jaše Jenulla ni vredna počenega groša. Jenull je tokrat udaril povsem mimo.

Zgreši pri prav vsakem očitku.

K vsemu zapisanemu je potrebno dodati še dejstvo, da je med vsemi listami, ki konkurirajo za mesta poslancev v EP in imajo možnost da po raziskavah javnega mnenja dobijo vsaj enega poslanca stranka Resnica edina, ki na nesporno točen način ocenjuje vzroke vojne v Ukrajini.

Vse ostale parlamentarne stranke namreč vztrajajo pri netočni trditvi o »Putinovi neizzvani agresiji«, ki naj bi se pač pojavila kot strela iz oblakov, le Resnica poudarja, da gre za izprovocirano »posredniško vojno« ZDA proti Rusiji.

V resnici je tudi ogromno dokazov, da je šlo za namerno izzvano vojno s strani ZDA s strani pohlevnega kijevskega režima.

Jenull o tem ne reče nič, a s svojim verbalnim napadom na Resnico v resnici napada edino stranko, ki ima možnost, da pride v Evropski parlament in je istočasno na pravi poti, da na pravilen način opredeli vzroke vojne v Ukrajini – česar še vedno ne zna narediti nobena stranka, ki je v slovenskem parlamentu.

Brez tega pa seveda ni rešitve za največji problem, ki ga EU seveda ima, to pa je vojna in popolno uničenje nekoč skoraj 40-milijonske države na mejah Evropske unije, ki se lahko sprevrže v tretjo svetovno vojno!

In brez rešitve tega problema ne bo ne stanovanj za mlade, ne zelenega prehoda, ne višjih plač in ne reform sistemov, ker se bodo vsi sesuvali še naprej pod težo ogromnih vojnih stroškov!

In namesto, da bi v Glasu ljudstva pozvali volivce, da zaradi miru v Evropi glasujejo za takšno stranko, kot je Resni.ca, ki je ena redkih, ki ni rusofobna in se zavzema za nevtralnost in mir, ne pa za kandidate ostalih strank, ki navijajo za vojno do zadnjega Ukrajinca (s častnimi izjemami liste Uroša Lipuščka, Nič Od Tega in le deloma Levice) raje mečejo stranki Resnica, eni redkih »nesistemskih« strank - verbalna polena pod noge.

Pa še to, kot smo videli – neprepričljivo, pavšalno, skonstruirano in povsem neupravičeno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke