REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Razpad Bosne zaradi verbalnega čistunstva: Tudi Slovenija podprla resolucijo o »genocidu« v Srebrenici, ki bo razbila BiH

Razpad Bosne zaradi verbalnega čistunstva: Tudi Slovenija podprla resolucijo o »genocidu« v Srebrenici, ki bo razbila BiHTanja Fajon v Srebrenici. Vir: X, posnetek zaslona

Generalna skupščina OZN je v četrtek sprejela posebno resolucijo o dnevu spomina na »genocid« v BiH.

Podprla jo je tudi Slovenija, ker naj bi bila zdravilna in preprečila zanikovanje genocida.

A zdravilo je v tem primeru strup, ki bi lahko pokončal BiH.

Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, državi, ki imata z genocidi veliko izkušenj.

To bo morda eden od redkih primerov, ko bo do razpada neke države prišlo zaradi pretiranega verbalnega činstunstva.

Nemčija je namreč odgovorna za milijone ubitih Židov, Rusov in drugih narodov v času druge svetovne vojne, Ruanda pa je bila leta 1994, leto dni pred pobojem moških, Bošnjakov v BiH (ubitih naj bi jih bilo preko 8000, po ocenah kritikov pa bistveno manj) prav tako prizorišče genocida, ki je odnesel milijon življenj.

Zakaj naj bi se torej še posebej spominjali dneva, ko naj bi se začel genocid v BiH, ne pa dnevov, ki so privedli do veliko številčnejših žrtev v genocidu, ki se je zgodil celo prej?

Odgovor je preprost: zaradi politike. Politike trenutno najmočnejših držav Zahoda.

Da je poboj leta 1995 v Srebrenici »genocid« je sicer pravno dejstvo, potrjeno z več sodbami.

A v teh sodbah je istočasno bilo zapisano, da je bila odgovornost za to individualna in da Srbija kot država ni bila odgovorna za genocid, je pa bila odgovorna, ker ga »ni preprečila.«

Zato je bila dolžna  da se simbolično opraviči, kar je srbski predsednik poskušal pred leti storiti na mestu zločina v Srebrenici – kjer pa je bil napaden s strani Bošnjakov in je, kot pravi sam, »komajda odnesel živo glavo.«

Ne glede na pravne kvalifikacije pa srbski politiki, javnosti in mediji, enako pa tudi v Republiki Srbski, eni od dveh entitet BiH ne sprejemajo kvalifikacije, da je šlo leta 1995 v Srebrenici res za genocid.

Prav jim dajejo tudi nekateri od najpomembnejših strokovnjakov za genocide, ki opozarjajo, da je bila z oznako poboja v Srebrenici ta kvalifikacija v resnici – razvrednotena.

Genocid namreč po njihovi oceni ne more biti le »lokalen«, izveden na majhnem številu žrtev v neki bratomorni vojni, kjer so tudi tisti, ki naj bi bili izvajalci tega genocida žrtve zelo podobnih pobojev (le nekoliko bolj razpršenih), ob tem pa se zanemarja tudi dejstvo, da so tudi sile bosanskih Srbov leta 1995 dovolile, da več kot 35.000 muslimanov, večinoma žensk in otrok, brez težav zapusti enklavo. To za genocide ni ravno značilno.

Clinton v Srebrenici
Ameriški predsednik Bill Clinton v Srebrenici - odgovoren je za milijone žrtev, tudi v BiH, kjer je preprečil prvi mirovni načrt, a ni bil obsojen nikoli. Vir: X, posnetek zaslona

Prav tako se pozablja, da so bili ob tem poboju med žrtve genocida prišteti tudi mnogi Bošnjaki, ki so se iz enklave prebijali z orožjem in da so pred tem enote bošnjaškega poveljnika Naserja Orića pobijale Srbe v vasej v okolici Srebrenice (žrtev je bilo po srbskih podatkih nekaj tisoč civilistov, tudi žensk in otrok) – ne da bi bile za to kadarkoli obsojene.

Toda za nekatere so ti argumenti neutemeljeni, ker so mednarodna sodišča pač že podala svoje sodbe, pa čeprav le o Srebrenici.

Argument je na mestu. Lahko pa se tudi vprašamo - ali so tudi sodišča lahko pristranska?

V Srbiji je v to prepričana velika večina ljudi, podobno tudi v državah, ki niso del Zahoda.

Za prvo, Kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo  (ICTY), ustanovljeno kot prisilni ukrep za doseganje miru je to že skoraj znanstveno dokazano, saj je sodišče ves čas spreminjalo pravila, ob tem pa je obsojalo praktično le Srbe, ne pa tudi Albance, Hrvate, Bošnjake in odgovorne iz zahodnih držav, vmešanih v balkanske vojne.

Če je tako, ali ni verjetno, da je politika vpivala tudi na kvalifikacijo genocida v primeru Srebrenice, ki ga je »prilepila« majhnemu narodu na Balkanu, ki pač ni bil dovolj vpliven, da bi se izognil takšnim pravnim napadom, za razliko od bolj močnih držav, kot so ZDA, Nemčija ali Japonska, ki so res izvajale genocide – vendar se spominskih dnevov njihovih genocidov svet ne spominja?

Ker so bili za glavne krivce s strani Zahoda označeni Srbi, so prisilni ukrepi oziroma sodbe, s katerimi so želeli doseči mir (brez upoštevanja interesov Srbov) pač zadevali večinoma Srbe.

To je razumljivo. Nima pa veliko zveze s pravičnostjo. 

Kar se tiče Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) pa prav tako ni mogoče reči, da je popolnoma nepristransko.

To je opazno že, ko sodišče dobi v odločanje težje primere.

Na primer primer razglasitve neodvisnosti Kosova, ko je vprašanje GS OZN, na katerega bi moralo odgovoriti – samo spremenilo.

To ni nenavadno, kajti sodišče bi sicer moralo odgovoriti, da so v skladu z mednarodnim pravom enostranske odcepitve manjšin, še zlasti takih, ki imajo že svoje druge, matične države – prepovedano.

In da se Kosovo, protektorat pod zaščito OZN, o statusu katerega so potekala pogajanja, pač ne more sredi pogajanj enostransko odcepiti.

Sicer pa je to tudi stališče Evropske unije v primeru Škotske, Katalonije, Turške republike severni Ciper, gruzijskih in ukrajinskih republik.

A tega odgovora od sodišča nismo slišali. V primeru Srbije so sodniki odločili drugače. S spremenjenim vprašanjem (v lastni režiji sodišča!) je sodišče lahko podalo odgovor, ki je zvenel kot zmaga kosovskih Albancev.

Glavno sporočilo sodišča ICJ je bilo, da sprejem deklaracije o neodvisnosti Kosova ni bila kršitev mednarodnega prava. V tem je bilo seveda veliko politike in zelo malo prava.

ICJ - mešanje prava in politike priznavajo tudi raziskovalci
ICJ - mešanje prava in politike priznavajo tudi raziskovalci. Vir: Posnetek zaslona

Najbolj znana analiza tega odločanja ima, na primer, naslov »Pravo in politika kosovskega posvetovalnega mnenja« in jasno kaže na to, kako je mednarodna politika vplivala tudi na to pravno mnenje.

Če je tako, ali ni verjetno, da je politika vpivala tudi na kvalifikacijo genocida v primeru Srebrenice, ki ga je »prilepila« majhnemu narodu na Balkanu?

Narodu, ki pač ni bil dovolj vpliven, da bi se izognil takšnim pravnim napadom, za razliko od bolj močnih držav, kot so ZDA, Nemčija ali Japonska, ki so res izvajale genocide – vendar se spominskih dnevov njihovih genocidov svet ne spominja?

Da sodb ni bilo v primeru številnih genocidnih vojn Zahoda, ubijanja Srbov v Jasenovcu, Rusov ob napadu Nemčije, Kitajcev ob agresiji Japonske in tako naprej pa seveda moti le pripadnike teh narodov, ne pa politike z »Zahoda«.

A to je problem.

Sedaj bodo tudi ti narodi zahtevali, da se svet spominja genocidov nad njimi. Spisek je (spodaj) dolg.

In zato je sprejem te resolucije zelo slab.

Napetosti so se že prenesle tudi v Črno goro, ki podpira resolucijo, ki ji dobra tretjina prebivalstva nasprotuje.

Še posebej, če vzamemo v obzir, da praktično vsi Srbi priznavajo, da se je v Srebrenici zgodil nedopusten množičen zločin in ga obsojajo.

Ne pristajajo pa na oznako genocid – a pri tej oznaki Bošnjaki in njihovi mednarodni podporniki vztrajajo.

Ne prav velika razlika v kvalifikaciji pa bi na koncu lahko vodila v pokop države BiH.

Resolucija, ki je bila sprejeta, sicer opozarja, da noben narod ne more biti kazensko odgovoren za genocid, odprto pa (namerno) pušča vprašanje moralne in politične odgovornosti Srbije.

S tem odpira vrata za to, na kar so opozarjali številni bošnjaški in zahodni pravni strokovnjaki in politiki v zadnjem času – da bi ta resolucija, čeprav ni obvezna, lahko postala temelj za zahteve po reparacijah do Srbije in zahteve po ukinitvi Republike Srbske, kot genocidne tvorbe, kar trdijo zlasti v nekaterih krogih v BiH.

Še več, resolucija bi lahko zahtevala tudi uvajanje »verbalnega delikta« za zanikovalce pojma »genocid«.

Meddržavno sodišče v Haagu Vir: Tanjug, X
Meddržavno sodišče v Haagu. Vir: Tanjug, X

Ob tem je Sarajevo resolucijo v OZN poslalo le z glasovi bošnjaških politikov, kar je po oceni Republike Srbske kršenje Daytonskega sporazuma.

Prav uporaba dvojnih kriterijev, poudarjanje genocida, ki naj bim ga storili le Srbi pa sedaj celo grozi, da bo razgnalo temelje države, ki je v delu celo sopredlagala včerajšnjo resolucijo.

Da bo sprejeta, ni bilo dvoma, čeprav je Srbija sprožila veliko diplomatsko ofenzivo in je dosegla, da se je več deset držav vzdržalo, nekatere pa so glasovale proti.

To ne bo privedlo do tega, da bodo Srbi sprejeli pravna dejstva, pač pa bo, nasprotno, to privedlo do tega, da se bo Srbija pridružila državam, ki bodo dolgoročno spremenile naravo institucij, ki so danes pod vplivom Zahoda.

Toda vrenje, ki ga ta resolucija prinaša v Srbijo, lahko skrbi.

Srbski mediji so že tedne polni bombastičnih naslovov, v katerih so pikri in zajedljivi članki usmerjeni proti številnim državam Zahoda.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je pred odhodom v New York, kjer se je zoperstavil resoluciji celo pomolil, cerkve pa so po vsej Srbiji zvonile za rešitev države in ljudstva.

Stanje spominja na čase mitingov ob koncu osemdesetih.

Osmega junija je napovedano tudi veliko zbiranje oziroma »sabor« Srbov iz BiH in Srbije.

Dodik in Orban
Milorad Dodik in Viktor Orbán: Vse tesnejša zaveznika. Vir: X, posnetek zaslona

Iz Republike Srbske pa predsednik Milorad Dodik opozarja, da bo posledica sprejetja te resolucije privedla do »mirnega razhoda« BiH.

Da sedaj Nemci, prav tisti, ki so tako pogosto napadali Srbe, jih ubijali in sami ter s pomočjo ustaške NDH izvajali res pravi genocide nad njimi, danes Srbe pred svetom slikajo kot – politično in moralno - odgovorne za genocid pa seveda v Srbiji vzbuja ogorčenje.

To ne bo privedlo do tega, da bodo Srbi sprejeli pravna dejstva, pač pa bo, nasprotno, to privedlo do tega, da se bo Srbija pridružila državam, ki bodo dolgoročno spremenile naravo institucij, ki so danes pod vplivom Zahoda.

Vztrajanje, da morajo vsi Srbi priznati, da je bil leta 1995 storjen genocid in ne množični zločin bi tako lahko privedel do hudih zaostritev, ki bi lahko kulminirale najpozneje tedaj, ko bo prišlo do zloma kijevskega režima in bo Srbija preko Madžarske in Slovaške dobila še kopensko povezavo do bratske Rusije.

Le tako bodo te sodbe preteklih sodišč v zgodovini lahko ostale zapisane kot krivične.

Srbijo tako tudi Slovenija definitivno potiska v smer Rusije in Kitajske.

Pot v pekel je znova tlakovana z dobrimi nameni.

In zanimivo, v muslimanskem Iranu ne podpirajo te resolucije in poudarjajo, da je oznaka genocid popolnoma napačna in politična...

Celo afganistanski talibani jo niso podprli.

Vztrajanje, da morajo vsi Srbi priznati, da je bil leta 1995 storjen genocid in ne množični zločin bi tako lahko privedel do hudih zaostritev, ki bi lahko kulminirale najpozneje tedaj, ko bo prišlo do zloma kijevskega režima in bo Srbija preko Madžarske in Slovaške dobila še kopensko povezavo do bratske Rusije.

To bo morda eden od redkih primerov, ko bo do de facto razpada neke države prišlo zaradi pretiranega verbalnega činstunstva.

In kratkovidnosti Zahoda, ki svoje sostorilstvo pri genocidih, prav v trenutku, ko eden, izvajan s strani njihove varovanke, kolonizatorske, naseljeniške države Izrael poteka, poskušajo prikriti z lepljenjem obtožbe o genocidu vsem Srbom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke