REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Macgregor: »Ameriška vlada je kot drveča lokomotiva, do aprila bomo v regionalni in morda svetovni vojni!«

Macgregor: »Ameriška vlada je kot drveča lokomotiva, do aprila bomo v regionalni in morda svetovni vojni!«Douglas Macgregor ob eni od njegovih knjig. Vir: Posnetek zaslona, X

Upokojeni ameriški polkovnik in svetovalec Pentagona v času prejšnjega predsednika ZDA Douglas Macgregor znova opozarja na nevarne prelomnice, ki so pred nami.

Predvsem na resno nevarnost, da se spopadi na Bližnjem vzhodu spremenijo v veliko vojno.

»Vedno opozarjam na izzid vojne iz leta 1973, zlasti z Egiptom, ki je povzročila pogodbo in priznanje Izraela, ki je bilo zelo pomembno. To je bil sporazum med Sadatom in Beginom.

Ta dva človeka sta se sporazumela in na koncu smo dobili dogovore, ki so privedli do miru na egipčanski meji, ki je tam zdaj že desetletja. Toda težava je v tem, da je tudi to zdaj ogroženo, ker je Netanjahu govoril o filadelfijskem koridorju, to je meja med Gazo in Sinajem, ki je v rokah Egipta. Rekel je, da je Egipčani ne varujejo ustrezno, z drugimi besedami, preveč se od tam vstopa v Gazo ali prihaja iz nje. Napovedal je, da bodo zato Izraelci to mejo prevzeli, če se bodo odločili za to, kar bi lahko povzročilo takojšnjo napoved vojne s strani Egipta Izraelu.

Upamo lahko, da se to ne bo zgodilo…« opozarja Macgregor.

Če bodo Izraelci to mejo prevzeli, bi to lahko povzročilo takojšnjo napoved vojne s strani Egipta Izraelu. Upam, da se to ne bo zgodilo.

Opozoril je tudi, da se vzpostavlja vse večja kohezija arabskega sveta, kljub temu, da ta postopek teče počasi, vendar sedaj številne islamske države svoje spore z drugimi potiskajo na stran zaradi skupnega odpora Izraelu.

Nato je podal oceno konflikta na Bližnjem vzhodu in morebitne odzive Kitajske in Turčije ob nadaljevanju izraelskega genocida nad Palestinci.

»Ogromen embargo na nafto in plin bo začel jemati svoj davek v Izraelu in Evropi, čez čas bodo najbrž tudi Kitajci zelo razburjeni zaradi tega, ker so zelo odvisni od vsega, kar prihaja iz Perzijskega zaliva, prav tako so odvisni od dobrin, hrane, ki prihaja iz Afrike, da bi dosegla Kitajsko in nahranila milijardo ljudi. Moja poanta glede Šija je, da je Ši zadnja oseba, ki si želi vojne, toda vse je odvisno od tega, kako se bodo ti dogodki razvijali v naslednjih nekaj mesecih. Morda se bo čutil dolžnega v imenu svoje države, da posreduje in podpre tiste, ki obljubljajo, da bodo končali to neumnost, in to zagotovo nismo mi (ZDA) in zagotovo ni Izrael…«

»Kar izraelsko prebivalstvo želi, je obračun in želijo, da smo mi Američani del tega obračuna, ker vedo, da drugače ne bodo zmagali. Ko začneš z zračnimi napadi, to ne bo delovalo, zato bo nekdo stopil naprej in rekel, da bomo morali poslati kopenske sile.

Izraelci želijo uničujočo vojno proti Hezbolahu, zato so ZDA imele vojaško letalsko skupino v vzhodnem Sredozemlju.

In poznate moje britanske prijatelje, ki so služili v Afganistanu in so vsi zmajevali z glavo in rekli, da je zadnja stvar, ki jo želite v tej situaciji storiti, da preganjate te ljudi po gorah Jemna.

To je zelo nehvaležna operacija, vendar ne razumem, kako bi se lahko temu izognili glede na verjetnost, da ti bombni napadi ne bodo veliko spremenili razmer v Jemnu.«

»Menim, da Izraelci upravičeno vidijo Hezbolah kot Hamas, ki pa je veliko bolj nevaren in močan. Želeli bodo uničujočo vojno proti Hezbolahu, zato so ZDA imele vojaško letalsko skupino v vzhodnem Sredozemlju.

Prepričan sem, da bomo videli še eno, ki bo prispela v bližnji prihodnosti, da poveča in okrepi izraelske operacije proti Hezbolahu.

Nato pa bo to pripeljalo skupaj Turke in Irance in skoraj desetine držav na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ki so vse podprle tožbo zoper Izrael na Meddržavnem sodišču in tudi Kitajsko.«

»Medtem se nihče ne sprašuje več o tem, kdo je odgovoren za ta grozodejstva in koga je treba preganjati, ZDA so tukaj zelo izolirane. Izrael igra vlogo Srbije leta 1914 in poziva veliki imperij, naj posreduje v imenu Izraelcev in zdrobi njihove sovražnike. Toda to se niti za Srbe ni končalo najbolje (kljub dejstvu, da si bili med zmagovalci, so izgubili ogromno moških, država je bila razrušena...). Tokrat to ne bo dobro niti za Izraelce, kar me najbolj skrbi, saj sem vedno podpiral Izrael.

Vedno sem čutil, da je to država, ki bi morala obstajati iz cele vrste razlogov in kot država bi lahko bil Izrael zelo pozitiven in produktiven član mednarodne skupnosti, vendar sedaj menim, da morda ne bo preživel. To je realna možnost danes, tega si v tem trenutku sicer nihče še ne more zamisliti, vendar smo v počasnem drsenju navzdol po hribu.

Ljudem vedno pravim, da vlado ZDA vidim kot pobeglo lokomotivo, ki drvi navzdol po pobočju gore... Vendar je ta gora v Švici in lokomotiva potrebuje čas, da se spusti s te gore, toda ZDA zagotovo drvijo proti dnu in nimajo nobenih zavor. Obstaja ena zavora, reče se ji finančni propad, ki bi lahko deloval kot prelom. A če se to ne zgodi od zdaj do aprila, menim, da bomo do aprila vpleteni v regionalno vojno, ki ima možnost postati globalna. Rusi niso bedaki, gledajo, kaj počnemo na Švedskem, Finskem, poslušajo te manijake v Litvi in na Poljskem, skrbi jih, kot bi skrbelo mene, če bi bil Rus. Zato vedo, da ne bomo kar naenkrat doživeli razsvetlitve in ugotovili, da ni grožnje iz Rusije in ni razloga za vojno z Rusijo, zato morajo staviti na alternativo.«

»Rusija ne bo stala ob strani in nam dovolila, da Iran bombardiramo v kameno dobo, tega ne bo dovolila. In potem so tu še Turki. Erdoğan je previden, toda njegovo prebivalstvo je veliko bolj vključeno v to in veliko bolj jezno kot prebivalstvo v Iranu. Rekel bi, da je vsaj 50 % Irancem lahko vseeno, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. A v Turčiji je drugače; in sčasoma bodo pritegnjeni, kot je sam Erdoğan rekel, prišel bo čas, ko se bodo turški vojaki borili v Gazi. Vse skupaj se bo izteklo letos in predvidevam, da se bo to zgodilo do aprila, morda maja.

Trajalo bo še naslednjih nekaj mesecev, da se to zgosti in nakopiči... Torej ni vse tako kot je bilo leta 1914, ko bi lahko v trenutku sprožili de facto obstoječa zavezništva, ker je razlika v tem, da ljudje v regiji, njihovi voditelji, ne želijo vojne. Ampak borili se bodo, vendar jih bo treba počasi pritegniti v vojno na takšen način, kot smo bili pritegnjeni mi, in potem nam bo to razneslo v obraz. Potem je le še vprašanje, koliko večji bo spopad postal, ali bo postal globalen, ali bodo Kitajci končno stopili ob strani Rusov in se odločili, da se morajo tudi oni angažirati. Ne smemo zavreči nobene od teh možnosti.

Vojna je nekaj, ob čemer imaš takrat, ko jo enkrat sprožiš, zelo malo nadzora nad tem, kam vse skupaj gre. Zato si v večini primerov pametni politiki tega ne želijo storiti, če res ne vedo, kam vse skupaj pelje. Vedno se vračam k Bismarcku, ki je razumel, da če boš že šel v vojno, moraš dobro premisliti o tem, kako jo lahko čim prej končaš. In kako jo lahko končaš na takšen način, da lahko vsi shajajo z njenim izzidom. O tem pa v Washingtonu sploh nihče ne razmišlja. In zagotovo nihče v zahodni Evropi.«

Turki bodo sčasoma pritegnjeni, kot je sam Erdoğan rekel, prišel bo čas, ko se bodo turški vojaki borili v Gazi. Zdi se, da se bo vse skupaj izteklo letos in predvidevam, da se bo to zgodilo do aprila, morda maja.

Voditelj oddaje nato omeni ruskega pisatelja Tolstoja in njegovo delo Vojna in mir ter opozori na misel, zapisano v tej knjigi, da si vojn morda želijo voditelji, ne pa navadni ljudje; v tem vidi žarek upanja, saj si ne Evropejci, ne Američani in ne Kitajci ne želijo vojne. Ob tem so Američani varni za dvema oceanoma…

Toda Macgregor na to gleda drugače: »Ne vidim, da se to dogaja v tem trenutku, zelo bi bil presenečen, če bi kdo izrazil to stališče in se spomnil volje ljudi. Tukaj ni volje, je odsotnost volje, ker prebivalstvo spet ni angažirano in to je dinamika podobnih dogodkov kot v preteklosti. Poglejte, če se vrnete v trideseta leta 20. stoletja, pojdite skozi leta 1939 in 40, poglejte podatke in ankete, nihče v Združenih državah si ni želel nove vojne v Evropi. Edini način, da smo dobili vojno v Evropi, je bil ta, da je Hitler nespametno, kljub ugovorom svojega generalštaba, napovedal vojno Združenim državam, navidezno zato, ker je bil dolžan to storiti po pogodbi z Japonci.

Generalštab je Hitlerja svaril, da naj tega ne počne, saj so Američani tako ali tako že vpleteni. 'Vemo, da oskrbujejo naše nasprotnike, to je res, vendar jim ne dajmo izgovora, da se v celoti vržejo v boj, ne počni tega, ne napovej vojne, to lahko zavrneš kljub pogodbi in če Japoncem to ni všeč, v redu, vendar so daleč od nas in nam ne morejo pomagati ali škodovati'. To je bil dober nasvet, a ga Hitler ni upošteval. Zdaj prav tako večina Američanov ni angažiranih, res je, da smo varni za našimi oceani, toda Američane je treba poučiti, da so oceani zdaj iluzija, ruske podmornice so tik pred obalami Združenih držav Amerike in lahko uničijo večino naših mest.

Moramo se zbuditi in razumeti, da ta svet, v katerem mislimo, da smo, ne obstaja, zato je treba Američane na nek način prizadeti... Najbolj verjeten izhod iz te katastrofe je, da se ZDA finančno in ekonomsko sesujejo.«

»Zanimivo se mi zdi, da največji zagovorniki vojn in intervencij na tujem hkrati zanikajo probleme v ZDA, finančne in ekonomske ter državni dolg v višini 34 bilijonov dolarjev. Nezainteresirano ignorirajo trg obveznic, ignorirajo vse. Pravijo: 'Dobro poglej delnice, spet rastejo, super je, vse je v redu.' Toda delniški trg ni barometer za Združene države glede ameriškega gospodarstva in nikoli ni bil.

Zato mislim, da se Tolstoj ne moti. Prvi car Rusije Aleksander I. ni bil impresiven človek, bil je pogosto impulziven, čustven in otročji. Toda Aleksandru I. je bilo dejansko mar za Rusijo. A kje je kdo, ki mu je res mar za Američane?

Mar res mislite, da je dejstvo, da zdaj imamo ti dve vojni - naključje? Na Bližnjem vzhodu in še vedno v Ukrajini, kar je simptom šibkosti Združenih držav Amerike. Včasih pomislim, če bi imeli pametnejše predsedstvo v Združenih državah, bi imeli več reda na tem planetu... Ali pa je to morda preveč romantičen pogled na Washington,« je sklenil nekdanji svetovalec Pentagona.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke