REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Račak: Četrt stoletja od spopada, ki je bil uvod v rušenje mednarodnega reda, nove delitve in vojne

Račak: Četrt stoletja od spopada, ki je bil uvod v rušenje mednarodnega reda, nove delitve in vojneAmeričan, ki je v svet lansiral lažne trditve: Walker v Račku. Vir: Posnetek zaslona, X

Minilo je četrt stoletja od dogodka, ki je v pomembni meri vplival na razmere najprej v jugovzhodni Evropi, nato pa v vsem svetu.

Minilo je namreč 25 let od spopada med varnostnimi silami Srbije in pripadniki albanske »Osvobodilne vojske Kosova« v vasi Račak v občini Štimlje na Kosovu in Metohiji.

Ta spopad 15. januarja leta 1999 je bil nato povod za Natovo bombardiranje takratne ZR Jugoslavije na podlagi poročila verifikacijske komisije OVSE, ki jo je vodil Američan William Walker, ki je imel diplomatski status, čeprav je bil v resnici vedno tesno povezan z ameriškimi obveščevalnimi službami.

Do bombardiranja Srbije in Črne gore, ki sta sestavljali ZRJ, je prišlo 24. marca 1999 s kršitvijo Ustanovne listine OZN in brez odločitve Varnostnega sveta OZN.

Bombardiranje je trajalo 78 dni.

Jugoslavija 1999
ZRJ leta 1999. Vir: Arhiva Insajder.com

Poročilo OVSE je trdilo, da so bili v Račku ubiti civilisti, kljub številnim nasprotnim dokazom, ki jih je ponudila jugoslovanska stran.

V vasi Račak se je v noči med 14. in 15. januarjem 1999 začel spopad med varnostnimi silami ZRJ in pripadniki tako imenovane Osvobodilne vojske Kosova (OVK).

Srbska stran je vztrajala, da so trditve Prištine o »poboju civilistov« v Račku laž in da gre za spopad z borci teroristične OVK.

Do akcije je prišlo zaradi informacij, da je v vasi močno oporišče tako imenovane OVK in da se na tem območju dogaja vrsta napadov in umorov pripadnikov policije.

Ta spopad 15. januarja leta 1999 je bil nato povod za Natovo bombardiranje takratne ZR Jugoslavije na podlagi poročila verifikacijske komisije OVSE, ki jo je vodil Američan William Walker.

Po spopadu med srbsko policijo in albanskimi skrajneži v vasi Račak je sledila obtožba, pri kateri je vztrajal zlasti William Walker, da se je zgodil »pokol nedolžnih civilistov«.

Walker je bil takrat na Kosovu in Metohiji v vlogi vodje verifikacijske misije OVSE.

Takratna verifikacijska misija OVSE, ki jo je vodil Walker, je za dogodke v Račku obtožila srbske varnostne sile, dogodek pa je bil odločilen za odločitev zahodnih držav pod taktirko ZDA o bombardiranju ZR Jugoslavije.

Preiskovalna sodnica Danica Marinković, ki se je takrat ukvarjala s primerom Račak, je večkrat izjavila, da je Walkerjeva ocena, da sta se v Račku zgodil poboj in vojni zločin - laž.

V zadnjem nagovoru je poudarila, da je bila resnica znana vsem že od samega začetka, tudi tistim, ki so se odločili za bombardiranje takratne ZRJ, a jim to ni bilo v interesu.

»Resnica, ki sem jo takrat ugotovila kot preiskovalna sodnica, velja še danes, to je, da v Račku ni bilo poboja civilistov, ampak da je šlo za legitimno akcijo srbske policije proti t. i. teroristom Osvobodilne vojske Kosova (OVK),« je za Tanjug povedala preiskovalna sodnica.

Marinkovićeva je poudarila, da Walker ni čakal, da pristojni organi predstavijo dejstva, ugotovljena s preiskavo, ampak je medijem takoj predstavil svojo verzijo dogodkov. Povedala je še, da so ji tri dni preprečevali vstop v vas, a da ji je na koncu s pomočjo in podporo policije, ki je zavarovala kraj dogodka, uspelo.

Na sojenju na sodišču ICTY so nekatere priče trdile, da v vasi ni bilo borcev oziroma teroristov, a poveljnik OVK jih je (spodaj) demantiral in potrdil, da jih je bilo borcev OVK kar 47.

»Sestavila sem ekipo in poskusila vstopiti 15., 16. in 17. januarja, takoj po dogodku. Toda tujci so mi grozili, niso me hoteli spustiti, streljali so na nas. Takoj ko smo vstopili v vas, so tako streljali, da smo se morali umakniti, a 18. januarja nam je uspelo vstopiti,« razkriva preiskovalna sodnica Danica Marinković.

Ko so ji vendarle dovolili vstopiti v Račak, kot poudarja, ni bilo nikjer nikogar na spregled.

»Niti človeka niti živali. Obhodili smo vso vas, našli hišo, kjer je bil njihov (OVK/KLA) štab, v tej hiši smo našli orožje, strelivo, uniforme z oznako 'KLA', večje količine hrane, pisalni stroj in sezname vojakov na službi, ki so bili na bolniški. Vse to so dokazi, ki obstajajo še danes,« poudarja Marinkovićeva.

Poudarja tudi, da je haaško sodišče sprejelo resnico, da pokola v Račku ni bilo.

»Vse to so dokazi, ki smo jih predstavili v Haagu, kjer sem pričala kot priča obrambe nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića.

Predložila sem dokaze, resnico, ki sem jo ugotovila, tisto, kar sem neposredno videla kot preiskovalna sodnica na terenu in na kraju, in potem je bil Račak iz obtožnice izločen.

To je bil velik uspeh in zmaga naše države,« je spomnila preiskovalna sodnica Danica Marinković.

Po rezultatih preiskave državne ekipe patologov so identificirali 37 oseb.

Izvor treh oseb ni pojasnjen, domneva se, da niso bili muslimani.

Med žrtvami je bila tudi ženska, hči poveljnika t. i. OVK, ki je prav tako sodelovala v bojih.

Parafinske rokavice so pokazale, da so skoraj vsi uporabljali orožje.

Resnica, ki sem jo takrat ugotovila kot preiskovalna sodnica, velja še danes, to je, da v Račku ni bilo poboja civilistov, ampak da je šlo za legitimno akcijo srbske policije proti t. i. teroristom OVK.

Preiskavi se je nato pridružila ekipa patologov iz Finske pod vodstvom Helene Ranta.

Sledila je skupna preiskava.

Finska sodnica Helena Ranta je izpodbijala veljavnost metode parafinskih rokavic kot zastarele, čeprav je bila na področju nekdanje Jugoslavije vedno veljavna.

Na novinarski konferenci, ki jo je imela 17. marca v Prištini, je na območju OVSE uporabila izraz »zločin proti človečnosti.«

Tolmačila je, da so bili žrtve civilisti, neoboroženi, saj, kot je zatrdila, »v žepih niso imeli streliva«.

Ranta je kasneje pričala, da je Walker pritiskal nanjo, naj napiše takšno poročilo, in da je mislila, da je pričakoval, da bo podprla njegovo razlago.

V bombardiranju, ki se je začelo 24. marca in je trajalo 78 dni, so bili močno poškodovani infrastruktura, gospodarski objekti, šole, zdravstvene ustanove, mediji in kulturni spomeniki.

Umrlo je med dva in pol in tri tisoč ljudi, večinoma civilistov.

Bombardiranje se je končalo 10. junija s sprejetjem resolucije 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov in podpisom Kumanovskega sporazuma, s katerim je oblast na Kosovu in Metohiji prevzela mednarodna vojaška uprava.

Začasne oblasti v pokrajini so 17. februarja 2008 enostransko razglasile neodvisnost, ki pa jo Srbija in večina članic OZN ne priznavajo.

Zadeva Račak je bila del haaške obtožnice proti več visokim funkcionarjem ZRJ na čelu s takratnim predsednikom Slobodanom Miloševićem, a je tožilec ta del obtožnice opustil.

Milošević je umrl, v procesih proti Nikoli Šainoviću, Milanu Milutinoviću in generalom vojske ZRJ pa je Haag obupal nad Račkom.

Washington je leta 1998 še podpiral oblasti ZRJ in obsojal OVK kot teroristično organizacijo, nato pa so ameriški diplomati pristop spremenili in pričeli podpirati OVK.

Skupaj so se tudi slikali, pozneje pa so aktivno sodelovali pri napadih na državo iz smeri Albanije.

Priština sicer še vedno vztraja, da je šlo za »masaker civilistov«, zato je tamkajšnje tožilstvo v začetku leta 2023 izdalo mednarodne tiralice za 18 Srbi, osumljenimi »umorov v Račku«.

Postavljeni pa so tudi spomeniki, ki razglašajo lažno »resnico« o srbskem poboju civilistov, ki so bili zaradi oboroženega napada OVK na policiste v resnici žrtve uspešne policijske akcije.

Intervencija NATO proti ZRJ se je končala z razglasitvijo neodvisnosti pokrajine Kosovo od Srbije in priznanjem nove »države« s strani ZDA in večjega dela evropskih držav, kar je v večini svetovne javnosti sprožilo očitke o kršenju mednarodnega prava ter okrepilo uporabo sile v številnih podobnih primerih v svetu, predvsem pa na vzhodu Evrope, od Gruzije in Azerbajdžana pa vse do Ukrajine.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke