sobota, 30. november 2024 leto 29 / št. 335
Slovenski absurdi zaradi protiruskih sankcij: Ustavno sporno omejevanje rabe zemeljskega plina
Golob in propad čudežne plinske kapice. Vir: Posnetek zaslona, X
Nonšalantna zagotovila predsednika slovenske vlade ob začetku mandata, češ da je bolje, da se zapleti z ruskim plinom čim prej razčistijo, nato pa množica obljub pristojnih, da je v Sloveniji plina povsem dovolj in da bodo regulirane cene pomagale kupcem, so se sesule kakor hišica iz kart.
Podjetja, ki so intenzivno uporabljala plin ugašajo peči in stroje, selijo proizvodnjo v tujino, država zmanjšuje državne pomoči ob nakupih plina, ob tem pa se uporaba plina, ki naj bi ga bilo dovolj – celo omejuje.
povzpela na 15,2 milijarde €.
— CheGuevara (@Che27Che) December 6, 2023
V letu pred začetkom evropskih sankcij so države za plin v povprečju porabile 5,9 milijarde €.
Iz izračunov izhaja, da je v 20 mesecih preplačilo plina znašalo 185 milijard €, skupno pa so države EU za to gorivo porabile 304 milijarde evrov.
2/3
Vprašanje, ki sledi, je logično – zakaj slovenska vlada uporabo plina, ki je okoljsko manj obremenilen od številnih drugih virov, omejuje, če pa je trdila, da so problemi z odklopom od ruskega plina lahko rešljivi?
Zaradi napačne zunanje politike slovenski državljani, predvsem pa gospodinjski uporabniki že plačujejo dodatno ceno s tem, da vlada uvaja ukrepe, ki kršijo njihove ustavne in človekove pravice.
In drugič – ali je takšno ravnanje države sploh pravno vzdržno?
Na to je pravkar opozorilo Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, ki opozarja na spornosti predloga energetskega zakona.
Prepoved vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe in postopna odprava koncesij za distribucijo zemeljskega plina sta vsebinsko sporni, so glede sprememb, ki jih prinaša predlog energetskega zakona, prepričani v združenju za distribucijo plina.
Delal sem že marsikaj in marskije, ampak takega norčevanja iz državljanov kot sem ga priča v Sloveniji od izvoljenih predstavnikov in tudi od državnih inštitucij, nisem zasledil nikjer, daleč od tega. Dobesedno izživljajo se nad davkoplačevalci. Zaskrbljujoče!
— Obi-Wan Kenobi (@Obi_WanK3NOBI) December 9, 2023
Vlada je predlog prenove energetskega zakona sprejela v četrtek.
Med številnimi določili je tudi, da pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bosta več dovoljena, razen če ne bo res nobene druge tehnične možnosti, kar pa bo treba podrobno dokazovati.
Predvidene so tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina.
Občine tako ne bi smele več podeljevati novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo. Dovoljeno naj bi bilo le izjemoma, če je omrežje že načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in če obstajajo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe.
Pri podaljševanju obstoječih koncesij – prve, npr. v Mariboru, se iztečejo že v letu 2027, nekatere pa šele po letu 2050 – pa so predvideni strogi pogoji za njihovo podaljšanje, in še to za največ sedem let.
Golob hoče kopirati Nemčijo.
— Janez Mežnarec (@JanezMeznarec) September 20, 2023
Novi zakon: nič več ogrevanja na plin, olje in trda goriva https://t.co/mmpbWop3Ln
Direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) Urban Odar je na novinarski konferenci pojasnil, da distribucijsko omrežje za zemeljski plin poznajo v 86 občinah, od tega v 71 oskrbo s plinom zagotavljajo koncesionarji, v 14 pa javna podjetja.
Omrežje obsega 5065 kilometrov, nanj je priključenih okoli 135.000 odjemnih mest, od tega jih nekaj več kot 121.000 odpade na gospodinjstva.
V združenju menijo, da novih plinskih kotlov ne bi smeli prepovedati.
Golob vam sporoč: ne skrbet za plin prva pošiljka Alžirskega plina je pravkar prečkala Tursko-Grsko mejo. pic.twitter.com/1svbG7x2SK
— Uporabnik X - Ne priznavam vlade v Ljubljani (@primitivni_sket) December 23, 2022
Združenje moti selektivno omejevanje rabe plina, ki bi veljalo zgolj za uporabo v gospodinjstvih, ne pa za nove plinske elektrarne ali kogeneracije.
Težavo vidijo tudi v odsotnosti dostopnih nadomestnih virov.
Pri zamenjavi s toplotnimi črpalkami jih skrbi vpliv na distribucijska omrežja za elektriko, ki so že zdaj v ogrevalni sezoni močno obremenjena.
Pravilno tov.golob še premalo si podražiu narod je glup zddj naj pa plačuje
— Jožef Potrebuješ (@JozefPotrebujes) December 8, 2023
Pri daljinskem ogrevanju npr. poudarjajo potrebo po hitri širitvi toplovodnega omrežja, za kar bi po Odarjevi grobi oceni potrebovali okoli štiri milijarde evrov, vse to pa bi takšno energijo še podražilo.
Avtor pravnega mnenja Rajko Pirnat je poudaril, da so predvideni posegi po njegovi oceni v več vidikih neskladni z ustavo oz. ne izpolnijo testa sorazmernosti.
Hkrati ima zemeljski plin po Odarjevih besedah najnižji ogljični odtis med fosilnimi gorivi, veliko pa pripomore tudi h kakovosti zraka. Gospodinjski odjemalci plina so v letu 2021 povzročili manj kot dva odstotka izpustov toplogrednih plinov, je dejal.
V združenju zato menijo, da novih plinskih kotlov ne bi smeli prepovedati. Ob tem so v združenju pri Inštitutu za javno upravo pri ljubljanski Pravni fakulteti naročili pravno mnenje o ustavni skladnosti zakonskih določil.
Danes je Golob izjavil,da plin lahko oddamo EU sosedom?
— Ivan Vaupotič (@IvanVaupotic) July 13, 2022
Zakaj je potem tako visoka cena plina v SLO,če ga imamo v izobilju? pic.twitter.com/Mxbk5t5FM7
Avtor pravnega mnenja Rajko Pirnat je poudaril, da so predvideni posegi po njegovi oceni v več vidikih neskladni z ustavo oz. ne izpolnijo testa sorazmernosti.
Pri prepovedi vgradnje plinskih kotlov vidi poseg v splošno svobodo ravnanja, tako pri pravnih kot fizičnih osebah, pri pravnih osebah pa npr. tudi v svobodno gospodarsko pobudo, saj so alternativni viri praviloma dražji in tako podražijo naložbo.
Prepoved po njegovem prepričanju tudi ni nujen ukrep, saj so na voljo blažji ukrepi spodbujanja obnovljivih plinov.
Pirnat prepoznava tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, saj bi prepoved veljala le za nove stanovanjske stavbe ali stanovanjske dele poslovno-stanovanjskih stavb, ne pa za vsa ostala poslopja.
V GIZ DZP so pri družbi Valicon obenem naročili javnomnenjsko anketo. Ta je bila izvedena na vzorcu nekaj več kot 500 odraslih, ob splošnem vzorcu pa so v anketi preverili tudi mnenje med uporabniki zemeljskega plina in tistimi, ki jih oskrbujejo koncesionarji.
Ti povem kako bo slo:
— SlovenianGuy (@Slovenian6uy) December 9, 2023
Dobil bos poloznico. Malo bos zajokal. Golob bo rekel: nic, bomo subvencionirali. Tebi se bo zdelo fletno. Ostal bos doma. Inflacija bo se visja.
Rezultati po besedah direktorja Valicona Andraža Zorka kažejo, da 48 odstotkov vprašanih v splošnem vzorcu nasprotuje prepovedi vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske objekte, pri čemer se med uporabniki plina delež dvigne na več kot 60 odstotkov.
Omejevanju podaljševanja koncesij nasprotuje 62 odstotkov splošne populacije, med uporabniki pa delež naraste na 70 odstotkov in več.
Na splošno omejevanja rabe zemeljskega plina ne podpira 60 odstotkov splošne populacije, med uporabniki pa je delež okoli 80-odstoten.
— Iztok Skok (@IztokSkok1) December 8, 2023
Zaradi uvajanja škodljivih sankcij Rusiji so na koncu v slabšem položaju slovenski uporabniki plina, vladna zagotovila o poceni in vzdržni preskrbi pa očitno niso veljala niti leto dni.
Omenjeni primer nazorno kaže, kam je Slovenijo pripeljalo slepo sledenje ameriški ter zunanji politiki »jedrnih držav« EU, kot je na primer Nemčija.
Zaradi uvajanja škodljivih sankcij Rusiji so na koncu v slabšem položaju slovenski uporabniki plina, vladna zagotovila o poceni in vzdržni preskrbi pa očitno niso veljala niti leto dni.
Predvolilna obljuba, Robert Golob!
— Uroš Leva (@leva_uros) May 9, 2022
Plin in elektriko imamo (GEN-I) za enako ceno zakupljena za 3 leta.
Še več, zaradi slovenske podpore vojni v Ukrajini je sedaj dejansko ogrožena prihodnost uporabe plina v Sloveniji, ki je po vseh mednarodnih analizah tisti energent, ki bi bil v prehodu do še čistejših virov energije lahko najmanj okoljsko sporen.
In ob vsem skupaj zaradi napačne zunanje politike slovenski državljani, predvsem pa gospodinjski uporabniki že plačujejo dodatno ceno s tem, da vlada uvaja ukrepe, ki kršijo njihove ustavne in človekove pravice.
