REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Newsweek: Zahod ne želi, da Ukrajina zmaga

Newsweek: Zahod ne želi, da Ukrajina zmagaKonec politične ljubezni? Joe in Jill Biden z Vladmirjem in Oleno Zelenski v Beli hiši. Morda je bolj smiselno, da Ukrajina sredstva, ki jih prejme od Zahoda, vloži v obrambo in obnovo 82 odstotkov države, ki je še pod nadzorom Kijeva, zdaj menijo zahodni analitiki. Vir: Posnetek zaslona, X

Ali Zahod res želi, da Ukrajinci premagajo Ruse, se sprašuje Newsweek in v isti sapi na lastno vprašanje sam poda odgovor: »Ne.«

Razlog? Verjeli ali ne, ta po mnenju časnika menda tiči v tem, da Združene države in Evropska unija »skrbijo« za Ruse.

S tem se je v zahodne medije na naslovnice prebila pripoved, ki je povsem nasprotna od tiste, ki so jo zahodni mediji, analitiki in vodilni politiki zagovarjali doslej.

Doslej so želeli, da Ukrajinci zmagajo, kar bi moralo privesti do padca Vladimirja Putina v Rusiji.

Po neuspehih ukrajinske vojske v t. i. protiofenzivi pa so zahodni politiki in mediji nenadoma obrnili ploščo.

Washington se, kot piše »Newsweek«, sedaj nenadoma boji, da bi strateški poraz Kremlja v Ukrajini lahko povzročil kaos znotraj ruskih meja, morda celo odstavitev predsednika Putina in hud regionalni boj za zapolnitev vakuuma oblasti v državi, polni orožja za masovno uničenje.

Ob grozečem izzivu Kitajske na obzorju, bi evrazijska anarhija povzročila veliko novih težav za sicer zelo altruistično Belo hišo, trdi časnik.

»Ukrajinci menijo, da kljub vsej pomoči, kljub dejstvu, da se administracija (Joeja Bidna) tako trudi, previdnost še vedno obstaja, ker ni želje, da bi Ukrajinci odločno premagali Ruse, saj se bojijo, da bi to povzročilo notranji kolaps v Rusiji,« nakazuje eden najvidnejših ukrajinskih lobistov v Washingtonu Daniel Vajdich.

Ameriškim in drugim zahodnim uradnikom ni tuje kritiziranje ofenzive njihovih ukrajinskih zaveznikov, čeprav po poročanju časopisa »Newsweek« mnogi Ukrajinci menijo, da ZDA nosijo dobršen del odgovornosti za neuspeh njihovih vojaških prizadevanj.

Med glavnimi razlogi za to je »pozna« dobava oborožitve, torej dejstvo, da, kot pravi Vajdich, »velik del pomoči ni prišel tako hitro, kot bi lahko.«

Vse to (naboje, rakete, tanke, lovce ...) bi po njegovem prepričanju lahko v Ukrajino dostavili že veliko prej.

»To je imelo odločilen vpliv na situacijo na terenu ... spomladanska ofenziva bi bila spomladanska ofenziva, ne pa julijska, kar je naredilo veliko razliko. Rusom je omogočilo, da so se dobesedno vkopali in utrdili svojo obrambo,« razloguje Vajdich.

Kot poudarja »Newsweek«, se je Kijev moral boriti za vsak nov oborožitveni system iz arzenala Nata.

Prvi glavni bojni tanki ameriške izdelave so prispeli v Ukrajino šele oktobra, več kot 18 mesecev odkar so ruske oklepne kolone prečkale ukrajinsko mejo. Kijev še vedno išče ATACMS, od ameriškega bojnega letala F-16 pa do začetka leta 2024 ne bo nič.

Ruske utrdbe: Napadalce so najprej čakale mine, nato jarki s pehoto v lisičjih luknjah, nato zmajevi zobje za ustavljanje tankov, nato jarki za ustavljanje tankov, nato jarki, ki potekajo cik-cak, da zmanjšajo moč eksplozij v njih in naposled tudi dobro utrjeni bunkerji. Vir: Posnetek zaslona, X

Bela hiša pa raje vidi, da ima Kijev postopen pristop k vojaški pomoči. Če bi je dobil prezgodaj, opozarjajo ameriški uradniki, bi to lahko privedlo do nevarne eskalacije z ruske strani.

Kakšen preobrat v zahodni pripovedi o ukrajinski vojni! Po mnenju vplivnega bruseljskega portala Politico je bil v letu 2023 predsednik Ukrajine najmočnejši politik na evropskem političnem parketu zato, ker je »prinesel vojno na Zahod in ljudi prepričal, da je njegova bitka proti Rusiji tudi njihova. In da mu dajo pooblastilo, da z Evropo naredi, kar se mu zahoče.« Vir: Posnetek zaslona

Nekateri upajo, da bi lahko začetek zime in razmeroma statična fronta olajšala nova mirovna pogajanja.

Putin je že večkrat dejal, da je odprt za pogovore, a le pod pogojem, da Ukrajina sprejme »nove teritorialne realnosti« moskovske okupacije okoli 20 odstotkov ozemlja Kijeva. Toda Zelenski zavrača kakršne koli pogovore in zavrača ugotovitve, da je vojna zašla v slepo ulico.

»Nimamo pravice odnehati. Kaj je alternativa? Kaj, naj damo tretjino svoje države? To bi bil šele začetek. Vemo, kaj je zamrznjeni konflikt, sklepe smo že naredili. Potrebujemo več delati s partnerji pri nabavi zračne obrambe, deblokirati nebo, dati našim lovcem možnost izvajanja ofenzivnih akcij,« zagotavlja Zelenski.

Ukrajinski predsednik trdi, da zahodni partnerji nanj niti ne pritiskajo, naj sede za pogajalsko mizo.

»Tudi če je bil nekakšen pritisk ali če o tem razmišljajo nekateri zahodni voditelji, tisto, kar morajo storiti ni, da prepričajo predsednika Zelenskega, ampak morajo prepričati ukrajinsko ljudstvo,« je prepričan ukrajinski lobist Vajdich. Opozarja, da bi nepriljubljen mirovni predlog lahko pomenil konec mandata Zelenskega, »z volitvami ali brez«.

Ukrajina pa zagotovo ne more nadaljevati svoje vojne brez podpore Zahoda, predvsem ZDA.

Nekdanja visoka ameriška diplomata Richard Haass in Charles Kupchan iz možganskega trusta Svet za zunanje odnose (Council on Foreign Relations) sta ta mesec v reviji Foreign Affairs zapisala, da prihajajoča zima in razočaravajoče ukrajinsko poletje »zahtevata celovito preizpraševanje trenutne strategije Ukrajine in njenih partnerjev.«

Vendar Haass in Kupchan za »Newsweek« trdita, da ne ZDA ne Ukrajina še nista dosegli te točke.

»Položaj, v katerem sta, je nevaren. Tako se vojne lahko nadaljujejo v nedogled. Dobra strategija ni le tisto, kar je zaželeno, ampak tudi tisto, kar je mogoče,« poudarja Haass.

Po Haassu je glede na trenutno vojaško ravnovesje težko doseči popolno osvoboditev ozemelj, ki so zdaj ruska.

Po dveh borbenih sezonah ne vidi, na podlagi česa bi se lahko domnevalo, da naj bi Ukrajina po tretji, četrti ali peti sezoni uspela uresničiti svoje cilje.

Haass je prepričan, da je administracija Joeja Bidna »v dilemi« in dodaja, da je vedno nerodno, ko se zavezniki ne strinjajo glede političnih ciljev.

»Predvidevam, da za zaprtimi vrati že poteka pogovor o tem, kako končati vojno, pa tudi o vrsti izvedljivih vojnih ciljev in o vlogi diplomacije. Vendar mislim, da ne boste videli, da bo ta pogovor prišel v javnost, dokler ne bo občutka, da so Ukrajinci sami pripravljeni voditi ta pogovor,« je dodal.

Kupchan pa dodaja, da je neizogibno, da se Ukrajinci sami začnejo ukvarjati z vprašanjem »kaj naj ukrenemo zdaj?«, saj, kot poudarja, je »morda bolj smiselno, da Ukrajina sredstva, ki jih dobi od Zahoda, vlaga v obrambo in obnovo 82 odstotkov Ukrajine, ki je še vedno pod nadzorom Kijeva.«

Meni, da Ukrajinci ne bodo blagohotno gledali na zahodne partnerje, ki jih pozivajo k predaji, pa čeprav kratkoročno.

»Kijev naj bi utrpel več kot 100.000 žrtev, Ukrajinci pa so bili prizadeti zaradi kolektivnega neuspeha Zahoda, da bi leta 2014 Putina pozval na odgovornost ali naj izpolni varnostna zagotovila, dana Ukrajini v Budimpeštanskem memorandumu iz leta 1997, po katerem je Kijev predal svoje jedrsko orožje iz sovjetske dobe,« piše »Newsweek«.

Kupchan poudarja, da bi morala Ukrajina in Zahod, podobno kot to počne predsednik Ruske federacije Vladimir Putin, razmisliti o »igri na dolge steze« - saj ima ruski predsednik, kot trdi, strategijo, ki jo je mogoče zoožiti na - »da vidimo, kako bo čez eno leto«, oziroma če Trump zmaga.

Analitik Calin Rechea: »Panika sili zahodne elite k iskanju nove definicije uspeha v Ukrajini.« Vir: Posnetek zaslona

Analitik Calin Rechea v romunski reviji Bursa ugotavlja, da se »zdi, da sta se Haass in Kupchan odločila, da svoj članek končata z odbitim humorjem«.

Poudarja, da »glede uvodnika v ‘Foreign Affairsu’ Larry Johnson, nekdanji analitik Cie in nekdanji svetovalec State Departmenta, trdi, da članek (Haassa in Kupchana) kaže na šokantno pomanjkanje sposobnosti kritičnega razmišljanja obeh avtorjev in ocenjuje, da so vsi njuni predlogi popolnoma neuporabni, saj nimajo nobenega stika z realnostjo«.

Larry Johnson namreč meni, da je članek, ki sta ga podpisala Haass in Kupchan, dokaz panike, ki je zajela zunanjepolitično elito v Washingtonu.

Po mnenju nekdanjega analitika Cie predlogi odstopajo od realnosti, ker »nobeden od sistemov, ki so jih Ukrajini ponudile ZDA in zaveznice v Natu, ni deloval«.

Rusija pa ne bo sprejela prekinitve ognja, saj so »oblasti v Moskvi spoznale, da vsaka obljuba Zahoda ni vredna niti papirja, na katerem je napisana«, sklene svojo analizo pisanja Foreign Affairsa Larry Johnson.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke