REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EU bi se rada branila sama, a da ne razjezi Trumpa

EU bi se rada branila sama, a da ne razjezi TrumpaBruselj znova razkriva, da ima svojo obrambno klavzulo, a tudi, da Evropski uniji njen pogum, kot ponavadi, zahteva odobritev Washingtona. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropski voditelji vse pogosteje razpravljajo o tem, kako bi se EU odzvala, če bi bila napadena ena od njenih članic. Na mizi je 42.7 člen Pogodbe EU, ki določa, da morajo države članice pomagati napadeni državi »z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo«.

Težava pa je v tem, da niti v Bruslju niso povsem prepričani, kaj to pomeni v praksi.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas bi morala voditelje obvestiti o tej klavzuli, ki je bila doslej aktivirana le enkrat - po terorističnih napadih v Franciji leta 2015.

Zdaj Bruselj vse bolj zahteva pojasnitev, kako bi zadevna klavzula delovala v primeru resne krize.

Razlog za živčnost je dvojen: paranoični strah pred Rusijo in še večji strah, da Donald Trump morda ne bo razpoložen, da bi priskočil na pomoč Evropejcem, če sami ne bodo dovolj koristni Washingtonu. In tu se začne evropska gimnastika: kako narediti načrt za lastno obrambo, ne da bi to izgledalo kot poskus zamenjave Nata, kako govoriti o strateški avtonomiji, ne da bi pri tem vznemirjali Združene države, kako biti »geopolitična Evropa«, vendar samo, dokler to ne moti Bele hiše.

Še posebej zaskrbljene so države na vzhodu EU, ki so najbližje Rusiji. Zanje je 5. člen Nata še vedno resnično varnostno jamstvo, medtem ko je evropski 42.7 člen bolj politična prisega solidarnosti kot operativni vojaški mehanizem.

Latvijski obrambni minister Andris Spruds je dejal, da so obrambna prizadevanja EU dobrodošla, vendar, da morajo biti »usklajena z Natom, ne pa v konkurenci z njim«.

Estonski minister Hanno Pevkur je bil še jasnejši: NATO je osnova kolektivne varnosti, medtem ko je evropska klavzula le »izraz solidarnosti«.

Z drugimi besedami: lepo je, da ima EU svojo člen, a če postane vroče, vsi še vedno gledajo čez Atlantik.

Zato bodo veleposlaniki držav EU 4. maja za zaprtimi vrati vadili scenarij aktivacije 42.7 člena.

Po poročanju Politica bodo razmislili o hibridnem napadu na dve državi članici – eno na jugu in eno na vzhodu.

Toda tudi ta vaja ne sme biti preveč vojna.

Neki diplomat je pojasnil, da je cilj »ne prestopiti meje vojaškega napada«.

Zato bi torej Bruselj rad simuliral nevarnost, vendar previdno – da se slučajno ne bi zdelo, kot da se resnično pripravlja na vojno.

Za vsem tem se skriva še en strah: da bi lahko izdelava evropske obrambne klavzule spodbudila protinatovsko razpoloženje v Washingtonu.

Trump je večkrat podvomil o obveznostih ZDA do svojih zaveznikov, zlasti tistih, ki po njegovem mnenju ne porabijo dovolj za obrambo.

Evropa je tako zašla v paradoks: ne verjame povsem, da jo bo Amerika branila, vendar se boji, da bi govoričenje o lastni obrambi lahko Trumpovo administracijo še bolj razkačilo, celo užalilo.

Ciper, ki predseduje Svetu EU in ni član Nata, poskuša začeti razpravo o operativnem načrtu v primeru aktivacije 42.7 člena.

Obstaja pa tudi osebni motiv – ko so angleška oporišča na otoku prejšnji mesec zadeli iranski droni, ni aktiviral klavzule, a so mu nekatere države EU vseeno pomagale.

Predsednik Nikos Christodoulidis zdaj pravi, da bi bilo treba pripraviti načrt, če bi katera od članic poklicala Evropo na pomoč.

Toda v resnici gre za še en načrt, tako kot marsikaj v Bruslju, ki je zaenkrat veliko bolj stvar birokratskega postopka kot izraz moči.

Evropska unija, skratka, želi pokazati, da se lahko brani pred vsemi, razen pred - Trumpovo jezo.

Ima pa zadeva tudi nevarno plat.

Politični analitik Alan Watson opozarja na besede Glenna Diesna, norveškega profesorja na Univerzi jugovzhodne Norveške, da bi Evropa, da bi se soočila z Rusijo, »morala porabiti (veliko več kot) 90 milijard dolarjev, ki jih nima, za nakup orožja od ZDA, ki ga Združene države nimajo, pa tudi za oboroževanje vojakov, ki jih Ukrajina nima več.«

Ko bo Rusija prišla do sklepa, da je cilje v Ukrajini nemogoče uresničiti brez odklopa zahodne Evrope od režima v Kijevu, bo vojna, kot jo spremljamo sedaj, spominjala na otroško igro.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke