REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Alternativna zgodovina Slovenije: Zakaj so Josip Vidmar in slovenski komunisti prvi osamosvojitelji Slovenije?

Alternativna zgodovina Slovenije: Zakaj so Josip Vidmar in slovenski komunisti prvi osamosvojitelji Slovenije?Dobrica Ćosić: »Josip Vidmar – predsednik Slovenije, je bil prepričani antijugoslovan.« Vir: Posnetek zaslona
Politika, ki so jo slovenski »osamosvojitelji« javno oblikovali v politični program Slovenije ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, je v resnici že precej stara.

Slovenski »osamosvojitelji« se imajo za nekaj posebnega, mnogi, ki se prištevajo med njih pa si želijo svoj poseben muzej.

Igor Omerza jim v svoji književni seriji piše tudi panegirike, ti politiki pa so seveda obvezno iz generacije, ki se je na politični sceni pojavila šele okoli leta 1990.

V njihovi zgodovini pred tem ni ne duha ne sluha glede tistega, za kar so se zavzemali proti koncu 20. stoletja, zato v njihovem muzeju zagotovo ne bi bilo mesta za nobenega politika iz »prejšnjega režima«, še posebej pa ne za »komuniste.«

A povsem drugače na slovenske politike gledajo iz drugačnih zornih kotov.

Novodobni slovenski »osamosvojitelji« si seveda želijo, da se vsa slovenska zgodovina začne šele z njimi. Spomini Dobrice Ćosića pa razkrivajo, da je to daleč od resnice.

Zdaj že pokojni srbski pisatelj in politik Dobrica Ćosić je svojčas napisal tudi Knjigo o Titu, ki bo v Srbiji kmalu izšla v založbi Laguna.

V četrtem delu feljtona, ki ga je objavil tednik Nedeljnik je opisal tudi težavne odnose med Titom in srbsko javnostjo, razpisal pa se je tudi o srečanju s slovenskimi politiki tistega časa: »Tudi na sedmem kongresu  Zveze komunistov v Ljubljani med 22. in 26. aprilom 1958 sem bil delegat in razočarani komunist. Ne vem iz katerih motivov me je tedanji predsednik Republike Slovenije pozval na kosilo v svojo luksuzno rezidenco in kulturen, estetiziran enterier svojega doma. Za mizo je sedela tudi njegova gospa, ki je govorila le tedaj, ko je služkinji izdajala ukaze. Vidmar je takoj začel pogovor z napadom na napačno, za slovenski narod škodljivo jugoslovanstvo, velikosrbske tendence in jugoslovanski državni centralizem.«

Igor Mekina, Svetlana Vasović in Dobrica Ćosić. Vir: Osebni arhiv

»Beograjski reeksporterji ropajo slovensko gospodarstvo. Slovenijo ropa tudi tako imenovani Fond za nerazvita področja. Slovenski vojaki ne morejo več prenašati srbskih ukazov, da se zaklinjajo v srbskem jeziku in služijo izven Slovenije.

Slovenija hoče imeti svojo vojsko, za kar smo se zavzemali tudi v antifašistični borbi. Slovenski jezik, ki smo ga varovali stoletja, je resno ogrožen. Lahko vam navedem tisoče primerov srbizacije Slovenije, o beograjskem tisku pa bolje da sploh ne govorimo in tudi ne o srbski bahavosti, ko pridejo v Slovenijo in zahtevajo, da Slovenci govorijo srbsko…

Takoj ko mine nevarnost od sovjetske agresije in mi Slovenci ocenimo, da so se ustvarili objektivni pogoji, bomo izstopili iz Jugoslavije…,« se Dobrica Ćosić spominja pogovora z Josipom Vidmarjem.

Josip Vidmar – predsednik Slovenije, je bil prepričani antijugoslovan.

»Vidmar je govoril hitro, z lahkoto, serviral mi je antisrbske očitke.

V začetku pogovora sem se mu zoperstavljal ne glede na njegovo jadikovanje; boril sem se in jezil z izrazi ideološke pravovernosti.

Josip Vidmar – predsednik Slovenije, je bil prepričani antijugoslovan,« konča svoj opis srečanja Dobrica Ćosić.

Z drugimi besedami je bila politika, ki so jo slovenski »osamosvojitelji« javno oblikovali v politični program Slovenije ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja v resnici že precej stara.

Očitno je tudi nastala in se oblikovala že v vrstah nekdanje komunistične partije (Zveze komunistov Slovenije) Slovenije.

In to najmanj tri desetletja pred vznikom najnovejše generacije »osamosvojiteljev«.

Josip Vidmar Vir:X
Josip Vidmar. Vir: Posnetek zaslona, X

»Osamosvojiteljev«, ki o tej prejšnji generaciji ne vedo in nočejo vedeti prav nič in si želijo pripisati vse zasluge za slovensko »osamosvojitev« in njene cilje ter »vrednote«.

Novodobni slovenski »osamosvojitelji« si seveda želijo, da se vsa slovenska zgodovina začne šele z njimi.

Spomini Dobrice Ćosića pa razkrivajo, da je to daleč od resnice.

Da se motimo res, pa bomo verjeli šele takrat, ko bo Igor Omerza, uradni zgodovinopisec novodobnih »osamosvojiteljev« izdal knjigo o Josipu Vidmarju, »antijugoslovanu in enem od prvih komunističnih osamosvojiteljev Slovenije.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke