REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dan genocidnosti

Glede na obnašanje slovenske politične elite v zvezi z brutalnim teptanjem mednarodnega prava, predvsem s strani zaveznikov ali »partnerjev«, pa tudi zelo konkretno pošiljanje »smrtonosne pomoči« ukrajinskemu režimu, ki je poskusil izbrisati rusko manjšino, bi bilo prav, če bi si država omislila še en praznik, namreč Dan genocidnosti.

Zarečenega kruha se največ poje.

Še posebej na mednarodni politični sceni in še posebej s strani tistih, ki se pogosto radi pozivajo na visoka načela, s svojim praktičnim delovanjem pa kažejo popolnoma drugačno podobo.

V zadnjem letu in pol  smo se naposlušali in nagledali prizorov, v katerih predsednik vlade, zunanja ministrica, predsednica države in ostali visoki politiki na Slovenskem glasno opozarjajo na kršenje mednarodnega in humanitarnega prava in pomen »na pravilih temelječega reda« za ves svet.

Vsi se še spomnimo, kako so politiki ponavljali »nikoli več!« ob spominjanju na razne obletnice genocidov ali množičnih pobojev.

Glede na obnašanje slovenske politične elite v zvezi z brutalnim teptanjem mednarodnega prava, predvsem s strani zaveznikov ali »partnerjev«, pa tudi zelo konkretno pošiljanje »smrtonosne pomoči« ukrajinskemu režimu, ki je poskusil izbrisati rusko manjšino, bi bilo morda zato prav, če bi si država omislila še en praznik, namreč Dan genocidnosti.

Ker naj bi bila Slovenija pravi šampion v razumevanju te problematike, je država celo kandidirala in pred očmi celotnega sveta tudi dobila prestižno mesto v Varnostnem svetu OZN.

A to, kar se je zdelo kot največje priznanje za državo bi se lahko kmalu spremenilo v največjo katastrofo. Celo sramoto.

Prav sedaj, ko bodo oči sveta od prvega januarja naprej vse bolj uprte tudi v odločanje Slovenije v VS OZN se je zgodila vojna na Bližnjem vzhodu, ob kateri vrh slovenske države tiho in ubogljivo caplja za »vodstvom« ZDA in si tako v očeh velike večine sveta – zapravlja ugled.

Kje so danes odločne akcije Slovenije, ko gre za to, kar se dogaja v Gazi?

Izrael vsak dan pobija na desetine žena in v povprečju 136 otrok na zasedenih palestinskih ozemljih, slovenski diplomati pa bojazljivo molčijo in le spremljajo ta genocid.

Izrael vsak dan pobija na desetine žena in v povprečju 136 otrok na zasedenih palestinskih ozemljih, slovenski diplomati pa bojazljivo molčijo in le spremljajo ta genocid.

Kje so danes ostri protesti, diplomatske note, odpoklici veleposlanikov, prekinitev diplomatskih stikov z državo agresorko, ki izvaja genocid nad okupiranim področjem in nemočnimi prebivalci Gaze?

Kako je mogoče molče gledati blokado s strani Izraela okupiranega območja in prekinitev dostopa do vode, hrane, zdravil in goriva že tako obkoljeni enklavi, polni civilistov?

Kje je priznanje Palestine?

Sramotno je, da Slovenija, ki sama trdi, da je nastala na načelu samoodločbe, tudi več desetletij po svojem nastanku še vedno ni sposobna te pravice priznati – palestinskemu ljudstvu.

Medtem pa je razlogov za odločen odziv slovenskih politikov vse več.

Mednarodno kazensko sodišče sicer poskuša opravljati svojo vlogo, a je tako omejeno in tako kompromitirano, da je uspeh zelo malo verjeten.

Po mednarodnem pritisku je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) objavilo, da izvaja preiskavo vojnih zločinov, ki jih je Izrael zagrešil v svojem neusmiljenem napadu na Gazo od 7. oktobra naprej.

V enem mesecu je bilo namreč doslej ubitih več kot 10.000 Palestincev, vključno z več kot 4.100 otroki, Izrael pa je obljubil, da bo nadaljeval kljub vsesplošnim pozivom k prekinitvi ognja.

Mednarodni pravnik Ahmed Abofoul je opozoril na zaskrbljujoče »genocidne izjave« izraelskih uradnikov in izraelsko »sistematično in namerno ciljanje objektov, ki so nepogrešljivi za preživetje civilnega prebivalstva, vključno s pekarnami, skladišči hrane UNRWA in rezervami vode.«

Kje so danes ostri protesti, diplomatske note, odpoklici veleposlanikov, prekinitev diplomatskih stikov z državo agresorko, ki izvaja genocid nad okupiranim področjem in nemočnimi prebivalci Gaze?

»Informacije o nekaterih od teh zločinov so že na voljo v javnosti,« je Abofoul povedal za tiskovno agencijo The New Arab (TNA).

»Tožilec ICC lahko poleg tega začne preiskovati še več drugih zločinov proti človeštvu, ki so se v Palestini izvajali že desetletja, zlasti apartheid in preganjanje,« je opozoril.

Preiskovalna komisija ICC že ima jasne dokaze v zvezi z morebitnimi vojnimi zločini, ki so jih zagrešile vse strani v zadnjem nasilju v Izraelu in Gazi.

Tri dni po začetku sovražnosti je komisija dejala, da je »resno zaskrbljena« zaradi izraelske agresije in popolnega obleganja obalnega pasu, kar pomeni »kolektivno kaznovanje« 2,3 milijona prebivalcev Gaze.

»Ko gledamo na razmere v Gazi, zagotovo gledamo na ogromen potencialni kraj zločina,« je za TNA dejala Helen Duffy, profesorica mednarodnega humanitarnega prava na Univerzi Leiden, in opozorila na »pomemben obseg dokazov«, ki kažejo na izvajanje vojnih zločinov in morebitnih zločinov proti človeštvu ter genocida.

Palestina je leta 2015 postala članica Mednarodnega kazenskega sodišča, kar je pozitiven korak, ki bi moral odpreti pot k pravni odgovornosti. Od takrat so Palestinci proti državi Izrael vložili na desetine pritožb.

Izrael, ki ni član Mednarodnega kazenskega sodišča, trdi, da sodišče ni pristojno za preiskovanje konflikta, ker Palestina ni suverena država, to stališče Tel Aviva pa so podprle Združene države Amerike.

Kljub temu je Izrael kot podpisnik ženevskih konvencij dolžan preiskovati in preganjati vojne zločine, vključno z vsemi, ki so jih zagrešile njegove lastne sile (IDF). Vendar Izrael noče sodelovati s kazenskim sodiščem in preiskovalni skupini Mednarodnega kazenskega sodišča je preprečil, da bi odpotovala v državo ali vstopila v Gazo.

Kje je priznanje Palestine? Sramotno je, da Slovenija, ki sama trdi, da je nastala na načelu samoodločbe, tudi več desetletij po svojem nastanku še vedno ni sposobna te pravice priznati – palestinskemu ljudstvu.

Marca 2021 je nekdanji glavni tožilec ICC Fatou Bensouda sprožil preiskavo domnevnih vojnih zločinov Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih Gaze, Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema, ki segajo v leto 2014.

To se je zgodilo po natančnem predhodnem pregledu v šestih letih po preiskavi, ki jo je pravosodni organ začel leta 2009.

Ko pa je Bensouda junija 2021 zapustil položaj, je sodišče glede tega »utihnilo,« čeprav se je nato oglasilo z novo obtožbo - a tokrat v primeru domnevnih »ugrabitev« otrok v Donbasu v Ukrajini!

Za te naj bi bil po očitno pristranski oceni ICC odgovoren ruski predsednik Vladimir Putin, čeprav dejstva kažejo, da so otroke ruske oblasti zgolj reševale pred bombardiranjem in smrtjo.

S takšnimi političnimi potezami si je Mednarodno kazensko sodišče žal zapravilo ugled, ki bi ga prav danes zelo potrebovalo.

Glede na počasen tempo dela Mednarodnega kazenskega sodišča v Palestini zato ni velikih možnosti, da bi lahko bilo sodišče ICC uspešno v primeru zločinov, ki se dogajajo v Gazi in sorodnih ozemljih.

Primer Palestine bo zato še en »lakmusov test« za verodostojnost ICC.

»Zaključek preiskave in izdaja nalogov za aretacijo sta že zdavnaj zamujeni, nobenega razloga ni, da bi to trajalo dlje. Ustrezen kraj za Benjamina Netanjahuja in izraelske državne uradnike, ki so podali genocidne izjave, je celica v Haagu,« ocenjuje mednarodni pravnik Ahmed Abofoul.

Toda pomanjkanje nujnosti glede Palestine v primerjavi z Ukrajino kaže na neenakost, obremenjeno s političnimi vplivi, je za agencijo Anadolu povedal Dewan Khalil, višji odvetnik v britanskem podjetju, ki je sodelovalo pri prejšnjih primerih ICC, ki vključujejo Izrael.

Žal v Sloveniji še vedno ni nobene pobude niti za takojšnje priznanje Palestine, ki jo je Titova SFRJ priznala že takoj po nastanku. Slovenija pa tega ni sposobna narediti niti tri desetletja po svojem nastanku.

Poleg tega ima palestinska preiskava premalo sredstev, saj v predlaganem financiranju za leto 2023 znaša manj kot 1 milijon evrov, kar je najmanjša proračunska dodelitev v primerjavi z drugimi državami v podobnih razmerah.

Kljub osupljivemu številu civilnih žrtev in obtožbam o vojnih zločinih pa zahodne države še naprej aktivno podpirajo Izrael.

V tretjem tednu vojne so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija in Kanada podpisale skupno izjavo, v kateri so ponovno potrdile svojo podporo Izraelu in njegovo pravico do obrambe.

ZDA, najtesnejši zaveznik Izraela, odločno nasprotujejo kakršni koli preiskavi palestinskega položaja in redno blokirajo mednarodna prizadevanja, da bi Izrael, sicer okupator palestinskih ozemelj, prevzel odgovornost.

Bidnova administracija je leta 2021 zavrnila začetek preiskave sodišča ICC.

Kršitve, ki smo jim priča danes, izvirajo iz dolge zgodovine nekaznovanja in neuspeha mednarodne skupnosti v primeru zločinov vsakokratnih izraelskih oblasti.

Vendar Sloveniji, če je res samostojna in suverena država, kot nas politiki vedno znova prepričujejo ob slavnostnih govorih, ni potrebno, da postane sostorilka v tem sramotnem dogajanju.

Glede na to, kako so se pogumno odzvale nekatere latinskoameriške in druge države, ki Izrael že obtožujejo pred ICC, se zastavlja vprašanje, ali bo česa podobnega sposobna tudi Golobova vlada?

Žal v Sloveniji še vedno ni nobene pobude niti za takojšnje priznanje Palestine, ki jo je Titova SFRJ priznala že takoj po nastanku.

Slovenija pa tega ni sposobna narediti niti tri desetletja po svojem nastanku.

Če slovenska vlada ne želi prekiniti diplomatskih stikov z Izraelom, kar bi bila vsekakor prava poteza, bi se glede na izjave zunanje ministrice Tanje Fajon in predsednika vlade Roberta Goloba, v katerih sta glasno obsojala nasilje nad civilisti in otroci – a seveda v drugi, ukrajinski vojni – lahko pridružila vsaj pobudi Argentine, Kolumbije in drugih držav, ki poskušajo s pomočjo mednarodnega prava ustaviti genocidne načrte Izraela.

Kršitve, ki smo jim priča danes, izvirajo iz dolge zgodovine nekaznovanja in neuspeha mednarodne skupnosti v primeru zločinov vsakokratnih izraelskih oblasti. Vendar Sloveniji, če je res samostojna in suverena država, kot nas politiki vedno znova prepričujejo ob slavnostnih govorih, ni potrebno, da postane sostorilka v tem sramotnem dogajanju.

Ob tem slovenska vlada molči tudi ob zelo utemeljeni pobudi Levice, ki se je končno zbudila iz zimskega zunanjepolitičnega spanja in je glede politike do Izraela končno predlagala korenito spremembo slovenskega nastopa.

Logično bi bilo, da jo podpre tudi SD, a v stranki zunanje ministrice Tanje Fajon še naprej molčijo in ponavljajo ameriško laž, da ima »Izrael pravico do samoobrambe.«

Od kdaj ima okupator pravico do samoobrambe na - zasedenem ozemlju?

Jo bodo slovenski politiki morda naposled priznali tudi fašistični Italiji in nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno na Slovenskem?

S tem molkom ob zločinih Izraela zato hkrati uničujejo lastno verodostojnost in pljuvajo na tradicijo NOB, na katero se sicer zelo radi pozivajo.

Res, kakšna zgodovinska sramota je, da smo priče nečesa pošastnega, kar je bilo dolga desetletja življenja tega naroda v okviru SFRJ popolnoma nepredstavljivo – tihi podpori Slovenije hegemonističnim silam sveta, ki še naprej teptajo majhne narode in manjšine.

Od kdaj ima okupator pravico do samoobrambe na - zasedenem ozemlju? Jo bodo slovenski politiki morda naposled priznali tudi fašistični Italiji in nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno na Slovenskem?

In to danes z mlačnim odzivanjem in molkom ob izraelskih in ameriških zločinih na Bližnjem vzhodu podpirajo celo v strankah, kot sta Gibanje Svoboda in SD!

Politični vzorniki teh strank, praktično vseh treh, ki so danes v slovenski vladi, so bili vedno na strani zatiranih in podjarmljenih, njihovi politični nasledniki iz dveh od treh sedanjih vladnih strank pa s svojimi dejanji in molkom – podpirajo genocid izraelskega apartheidnega režima, ki uživa le še podporo vsak dan slabotnejšega ameriškega hegemonizma.

Skoraj ves svet je danes na strani Palestine, Slovenija pa se stiska za hrbtom vse bolj osamljenih držav – ZDA in Izraela. V lastno škodo!

Slovenija bo kmalu znova praznovala dan samostojnosti in neodvisnosti, tako kot je že dan suverenosti in pred tem dan državnosti...

A kaj nam bodo suverenost, samostojnost in neodvisnost, če v mednarodni skupnosti ne moremo več povedati niti tega, kar si res mislimo o tem, kaj se dogaja v svetu?

Glede na obnašanje slovenske politične elite v zvezi z brutalnim teptanjem mednarodnega prava, predvsem s strani zaveznikov ali »partnerjev«, pa tudi zelo konkretno pošiljanje »smrtonosne pomoči« ukrajinskemu režimu, ki je poskusil izbrisati rusko manjšino, bi bilo morda zato prav, če bi si država omislila še en praznik, namreč Dan genocidnosti.

Dan, s katerim bi obeležila spomin na dejstvo, da smo Slovenci po tisočletnih sanjah končno dobili državo, ki dosledno molči ali pa celo aktivno podpira svoje zaveznike, ko ti omogočajo ali sami izvajajo genocide po svetu.

In kdaj naj bi bil ta praznik, se sprašujete?

Možnosti je veliko, a povsem primeren bi bil že 4. november, dan, ko je Slovenija, ki se hvali z anifašistično tradicijo – v OZN znova glasovala proti resoluciji, ki obsoja poveličevanje nacizma, ki je želel iztrebiti tudi Slovence.

Ta je bila sprejeta z 120 glasovi za, medtem ko je bila Slovenija PROTI. In znova - med manjšino sveta.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Štafeta enoumja nekoč in danes
Vrnitev verbalnega delikta
Zakaj »Srbska« ni Kosovo
»Suverenost« podkolonije
Zadnje brce hegemonov

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke