REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Financial Times: Vojna med Izraelom in Hamasom razkrila razsežnost katastrofalne nemoči Evrope

Financial Times: Vojna med Izraelom in Hamasom razkrila razsežnost katastrofalne nemoči EvropeVlade Evropske unije so včasih lahko trdile, da so upoštevane in pomembni »igralci« na Bližnjem vzhodu, zdaj niso več. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Josepha Bidna je doletelo, da javno povzame bistvo zasebnih strahov številnih evropskih voditeljev.

Nacionalna jeza, je po pogovoru v Tel Avivu z Benjaminom Netanjahujem ugotovil ameriški predsednik, je povsem upravičena, a Izrael ne bi smel ponoviti napake Američanov po 11. septembru leta 2001, ko so dovolili čustvom, da vladajo odzivu, piše Financial Times (FT).

Groza med Evropejci nad napadom Hamasa na Izrael je očitna. Nemški kancler Olaf Scholz in britanski premier Rishi Sunak sta hipno odpotovala v Izrael, da bi izkazala solidarnost z Netanjahujem.

Vendar pa naraščajoče število palestinskih civilnih žrtev povzroča javno obsodbo skupaj z zasebno osuplostjo posameznkov, poroča britanski portal.

Vsi se strinjajo, da ima Izrael pravico do obrambe. Hamas mora izpustiti talce, ki jih je zajel v Gazi. Toda moč in obseg izraelskega maščevanja Palestincem, civilistom, ženskam in malčkom?

Kdaj se je odločenost »uničiti« Hamas sprevrgla v nediskriminatorno nasilje nad v Gazi ujetimi Palestinci?

Kdaj se je odločenost »uničiti« Hamas sprevrgla v nediskriminatorno nasilje nad v Gazi ujetimi Palestinci?

Ko evropski voditelji svojim izjavam o nadaljnji podpori Izraelu dodajo »razlago« z besedami, da je treba storiti vse, da bi se izognili civilnim žrtvam, še vedno ostaja nejasno, kje je meja med samoobrambo in maščevanjem.

Ko Rusija prekine dobavo energije ukrajinskim mestom, je Moskva obtožena vojnih zločinov. Izrael pa je prekinil dobavo vode, goriva, hrane in elektrike Gazi, opominja FT.

Spodaj pa je palestinska aktivistka, ki je v povračilnih izraelskih napadih na Gazo izgubila 30 članov ožje in širše družine, med njimi 17 otrok pojasnila voditeljici Sky Newsa, da je napačno oznanila, da je bilo doslej okoli 1400 izraelskih državljanov ubitih,  medtem ko je več kot 4000 Palestincev umrlo, saj so bili tudi Palestinci ubiti.

Na podoben način, da so bili namreč Izraelci ubiti, Palestinci pa so umrli, poročajo tudi številni drugi zahodni mediji. Tudi na Slovenskem.

Dejansko so bili tudi Palestinci ubiti s strani Izraela, a mediji prav to na bizaren način z igro besed olepšajo, čeprav ima Izrael kot okupacijska in močnejša sila v tem spopadu s Hamasom obveznost varovanja civilistov.  

Zato se tudi evropska solidarnost z Izraelom bojuje s kalejdoskopom strahov, ki izvirajo iz sebičnih vzgibov, poudarja kolumnist »Financial Timesa«. Poglavitna skrb voditeljev ZDA in Evropske unije je, da bo izraelska vojna zanetila širši regionalni požar – z neizogibnimi učinki prelivanja v Evropo.

Iran, ki financira Hamas in Hezbolah v Libanonu, zdaj tehta svoje možnosti.

Netanjahu pa niti ne skriva, da želi Združene države Amerike povleči v vojaški spopad, da bi uničil jedrske ambicije Teherana.

Šef britanske varnostne službe MI5 Kenneth McCallum opozarja, da bi bil spopad, ki ga narekuje Izrael, lahko katalizator za obujanje islamističnega terorizma. Druge zahodne vohune pa skrbi, da bo vojna na Bližnjem vzhodu spodbudila antisemitizem in islamofobijo, hkrati.

Celo 80 odstotkov Izraelcev prav Netanjahuja krivi za napad Hamasa 7. oktobra.

Velike ulične demonstracije v evropskih mestih, ki pozivajo k zadržanosti Izraela in opozarjajo na storjene vojne zločine Netanjahujeve oblasti in generalov, kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo ne le med muslimanskim prebivalstvom celine.

Tudi Evropejci so jezni. In tudi Izraelci so razkačeni, ampak ne le zaradi Hamasa - osrednji mediji na Zahodu prikrivajo novice, da v Izraelu na tisoče ljudi polni ulice Tel Aviva, saj zahtevajo odstop skrajnega desničarja Netanjahuja in njegove vlade vojnih zločincev.

Celo 80 odstotkov Izraelcev prav Netanjahuja krivi za napad Hamasa 7. oktobra.

Nov val beguncev bi bil darilo skrajno desnim populistom, piše »Financial Times« in dodaja, da evropske diplomate trenutno skrbi, kaj se bo zgodilo s prizadevanji za pridobitev podpore tako imenovanega Globalnega juga proti Rusiji v Ukrajini, če se podpora Izraelu spremeni v brezbrižnost voditeljev Zahoda do usode Palestincev?

Dlje ko je Gaza oblegana in bombardirana, težje se je zoperstaviti obtožbam o hinavščini zapadnih voditeljev in dvojnih vatlih, opozarja FT.

Nikjer se ti stresi in napetosti ne čutijo tako izrazito kot v Nemčiji, kjer je podporo državi Izrael utrdil holokavst.

Nemčija, vztrajajo lokalni politiki, ne more nikoli pozabiti zgodovinskih dejstev.

V Berlinu se oblikovalci politik bojijo, da je nemška krivda za holokavst napisala bianco ček za Netanjahujevo slo po brutalnem maščevanju.

A obstajajo tudi konkurenčne politične smeri, poudarja FT. Druga svetovna vojna je Nemčiji k sreči zapustila še en impulz - prizadevanje za humanitarnost in reševanje spopadov.

Iz Izraela aktivisti nevladnih organizacij poročajo o šokantnih dognanjih, da so bili napadi Hamasa notranje delo oziroma pripravljeni vsaj z vedenjem, če ne celo domnevnim vodstvom izraelskih tajnih služb.

Težko bo to opustiti, medtem ko število palestinskih žrtev v Gazi strmo narašča.

V Nemčiji živi precejšnje število državljanov muslimanske dediščine. Pred komaj osmimi leti jih je iz Sirije prišlo na sto tisoče. Na drugi strani je v vzponu desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD), kar bi lahko razplamtelo ogenj ksenofobije.

Ob tem se pojavlja vedno več informacij in pričevanj o tem, da so izraelske oblasti pred napadi judovskim priseljencem ob meji z Gazo odvzele orožje, jih spodbujale pri organiziranju festivalov, najmanj enega premaknile bliže proti Gazi, ob tem pa so vojska in varnostne sile dobile ukaz, da naj se sedem ur ne odzovejo na vpad napadalcev Hamasa.

Kar kaže na to, da so bili tudi napadi Hamasa notranje delo oziroma pripravljeni vsaj z vedenjem, če ne celo vodstvom izraelskih tajnih služb - podobno kot najverjetneje velja za napade 11. septembra v ZDA. 

Globoka resnica za temi nasprotujočimi si skrbmi in informacijami pa je, da je Evropa nemočna.

Evropske vlade so nekoč lahko trdile, da so pomembni dejavnik na Bližnjem vzhodu. Beneška deklaracija iz leta 1980 je določila tempo za priznanje palestinske pravice do državnosti. Čeprav so ZDA pozneje prevzele vodstvo, je imela Evropa še vedno glas in vpliv na oblikovanje dogodkov.

Neuspeh sporazuma iz Osla in »časovnega načrta« za palestinsko državo iz leta 2003 sta pomenila prelomnico.

Od leta 2009 si Netanjahu prizadeva uničiti vsako možnost rešitve dveh držav s širitvijo judovskih priseljenskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Zaradi ameriškega in arabskega pristajanja na njegovo taktiko uničevanja se je Evropa umaknila na obrobje mednarodnega dogajanja.

Evropske vlade so naposled kot gotovo dejstvo pristale na zablodo, da bodo Palestinci sprejeli, da jih judovski priseljenci potiskajo v kote Zahodnega brega in da jih zadržijo v največjem zaporu na odprtem - Gazi, dokler bo pomoč pritekala.

Ob tem nekateri komentatori (tvit spodaj) opozarjajo, da je z obsodbami Hamasa potrebno počakati, saj so bili v preteklosti na podoben način obsojani mnogi, od Gandija pa do Jasera Arafata, pozneje pa so doživeli mednarodno priznanje. Arafat celo Nobelovo nagrado za mir...

Izkazalo se je, da je Netanjahujeva samozadovoljnost pustila Izrael ranljivega. Zidovi in ​​ograje so dajali le iluzijo varnosti. In kljub vsej njegovi trenutni retoriki o uničenju Hamasa še vedno ne obstaja vojaška pot do miru.

Za razliko od stavb v Gazi palestinske težnje po državnosti ni mogoče zbombardirati v prah.

Dolgoročna varnost Izraela zahteva, da ponovno stopi na pot politične rešitve. Evropejci so imeli glede tega prav. Škoda, da niso imeli poguma, da udejanijo svoja prepričanja, sklene »Financial Times«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke