REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Strategija plenjenja zemlje od leta 1967: Judovski priseljenci izrivajo beduine z ozemlja Zahodnega brega

Strategija plenjenja zemlje od leta 1967: Judovski priseljenci izrivajo beduine z ozemlja Zahodnega bregaIzraelska pospešena, agresivna in zelo učinkovita kampanja izganja palestinske pastirje z njihovih domov. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Majhno naselje, ki gleda na beduinsko vas Ein Rashash, so poimenovali Angeli miru (Angels of Peace), vendar, pravi 52-letni Sliman al-Zawahri (ki je videti, kot da jih ima čez 70), so njeni prebivalci deležni samo nasilja, strahu in obupa, piše Guardian v poročilu z Zahodnega brega.

Ta teden je beduinska skupnost spakirala večino svojega imetja in odpeljala vse ženske, otroke in starejše z grebena Zahodnega brega, ki je bil njihov dom že skoraj štiri desetletja.

»Niso nam pustili dihati,« je Zawahri opisal za Guardian večmesečno kampanjo nasilja in ustrahovanja, ki se je okrepila v zadnjih dveh tednih. »Vstopili so v vas in uničili hiše in staje za ovce, pretepli 85-letnega starostnika, prestrašili naše otroke. Sčasoma je življenje tukaj postalo nevzdržno.«

Nekaj ​​moških bo poskušalo ostati v vasi, da bi jo rešili. To, piše britanski časnik, ni osamljena tragedija.

Prebivalci zdaj praktično že zapuščene palestinske vasi Ein Rashash so del širokega, nasilnega in zelo uspešnega političnega projekta za razširitev izraelskega nadzora nad Zahodnim bregom, ki se je pospešil, pravijo aktivisti, odkar so napadi Hamasa 7. oktobra sprožili vojno z Izraelom.

Malo verjetni akterji tega plenjenja so ovce in koze, ki so jih radikalni judovski priseljenci preganjali na majhnih postojankah. Prilaščanje zemlje Palestincev za gradnjo novih judovskih naselbin na njej je sicer počasno in drago.

Veliko učinkoviteje je prevzeti nadzor nad velikimi območji suhih gričev, potrebnih za pašo živali, z ustrahovanjem in izoliranjem palestinskih pastirjev ter z vsiljevanjem druge črede, ki je v lasti judovskih priseljencev.

»To je bila najuspešnejša strategija plenjenja zemlje od leta 1967,« opozarja Yehuda Shaul, ugledni aktivist, ki je direktor Izraelskega raziskovalnega centra za javne zadeve in ustanovitelj nevladne organizacije, ki razkriva vojaške zlorabe Izraela na zasedenih ozemljih.

Samo v preteklem letu so judovski priseljenci na postojankah za drobnico učinkovito priključili 110 kvadratnih kilometrov zemlje, poudarja Shaul.

Vsa naselja zgrajena od leta 1967 zavzemajo le 80 kvadratnih kilometrov.

To je bila tudi največja razselitev palestinskih beduinov od leta 1972, ko je bilo vsaj 5000 - in morda celo 20.000 - ljudi preseljenih s severnega Sinaja, da bi se naredili prostor za nove judovske naselbine, je dodal Shaul.

Priseljenci in njihovi politični zavezniki so slavili ta relativno nov pristop.

V nasilju judovskih priseljencev so bile v vasi Ein Rashash uničene hiše in ograde za ovce, pravi Sliman al-Zawahri. Vir: Posnetek zaslona, X

»Ena dejavnost, ki smo jo v preteklih letih razširili, so pastirske kmetije,« se je pohvalil Ze’ev »Zambish« Hever, generalni sekretar organizacije judovskih priseljencev Amana, na konferenci leta 2021. »Danes pokrivajo skoraj dvakrat več zemlje kot zgrajene skupnosti.«

Približno 450.000 Izraelcev se je naselilo na današnjem območju C Zahodnega brega – območju pod popolnim izraelskim vojaškim in političnim nadzorom – od začetka okupacije palestinskih ozemelj leta 1967.

Nekateri zaradi verskih ali nacionalističnih razlogov, drugi pa zaradi nižjih življenjskih stroškov, piše britanski »Guardian«.

Večina mednarodne skupnosti vidi njihovo prisotnost kot glavno oviro za trajni mir, vendar je bil do nedavnega glavni poudarek na bivalnih skupnostih, ne na pastirskih postojankah.

Zapuščena palestinska vas Wadi a-Seeq. Vir: Posnetek zaslona, X

Septembra so ZN opozorili na naraščajoče nasilje priseljencev, ki cilja na palestinske pastirje in jih preganja z njihovih domov in zemlje.

»Skupno 1105 ljudi iz 28 skupnosti – približno 12 odstotkov njihovega prebivalstva – je bilo od leta 2022 razseljenih, pri čemer so kot glavni razlog navedli nasilje judovskih priseljencev in onemogočanje dostopa do pašnikov in vodnih virov,« so sporočili Združeni narodi.

Zdaj, ko se izraelska vojska pripravlja na kopensko invazijo na območje Gaze, ni veliko pozornosti medijev na dogajanje na Zahodnem bregu. Aktivisti svarijo, da se je razseljevanje pospešilo in da med palestinskimi pastirji vlada strah.

Z dobrim razlogom, saj so vojaki in judovski priseljenci v zadnjih 10 dneh ubili 62 Palestincev.

»Od začetka vojne nihče ne more nikamor,« pravi 27-letna Alia Mlehat. »Gre za počasen proces poglabljanja strahu ... izhoda ni, saj je vojna omejila naša življenja«.

Izraelski priseljenci in vojska so zdaj blokirali preostale naseljene vasi, legitimizirajo Palestince, jim grozijo in jih izganjajo.

Zapuščena palestinska vas Wadi a-Seeq. Vir: Posnetek zaslona, X

Judovski pastirski priseljenci, ki živijo v bližini vasi al-Mu'arrajat, so začeli ustavljati Palestince, jih legitimirati in jim ukazovati, da imajo 24 ur časa, da zapustijo svoje domove, pravi Alia Mlehat.

Hkrati ljudem preprečijo, da bi zapustili vas, potegnejo jih iz avtomobilov, ali pa se vozijo med domovi Palestincev; vsi judovski priseljenci imajo jurišne puške in občasno streljajo v zrak.

Izraelski naseljenci so v približno petih letih prevzeli nadzor nad 10 odstotki območja C in šestimi odstotki celotnega Zahodnega brega, izpostavlja Shaul in navaja številke, ki jih je zbrala humanitarna nevladna organizacija Kerem Navot, ki spremlja dejavnosti judovskih priseljencev.

Zavrnitev dostopa do pašnikov fizičnemu nasilju dodaja še gospodarsko vojno.

Prekinitev dostopa do zemlje in vode prisili palestinske kmete, da poceni prodajo nekatere živali, z manjšimi čredami pa zaslužijo manj denarja in so bolj dovzetni za bolezni, poškodbe ali druge izgube.

»Palestinski kmetje bi morali biti samozadostni na podlagi svojih ustaljenih virov za preživetje. Namesto tega potrebujejo humanitarno pomoč zaradi nasilja judovskih priseljencev in neuspeha izraelskih oblasti, da bi storilce pripeljali pred roko pravice,« piše v poročilu ZN.

Zadeva je že tako resna, da lahko predstavlja vojni zločin, dodajajo v izjavi.

Poleg rušenj, deložacij in omejevanja gibanja in gradnje so napadi na palestinske kmete ustvarili »nasilno okolje, ki spodbuja razseljevanje, kar lahko pripelje do prisilnega razseljevanja, kar je huda kršitev Četrte ženevske konvencije.«

Za mnoge skupnosti je razselitev že druga nasilna migracija, ki sta jo povzročila izraelska država in njeni državljani. Al-Zawahrijeva družina je bila leta 1948 izgnana iz območja Negev in je nekaj let tavala, preden se je naselila v svojih trenutnih domovih.

Upajo, da bo po koncu vojne izraelska država – ali mednarodni pritisk – zagotovila, da to novo izgnanstvo ne bo trajno.

»Želimo si, da se vojna konča, pa da se poskusimo vrniti domov,« pravi 50-letni Ayoub al-Zawahri. »Živimo v krajih, ki nam ne pripadajo,« zagrenjeno sklene.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke