REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški podtaknjenec: Slovenija v Varnostni svet OZN pošilja »ritolizniškega proameriškega diplomata«

Ameriški podtaknjenec: Slovenija v Varnostni svet OZN pošilja »ritolizniškega proameriškega diplomata«Žbogar si je vedno želel poglobljen odnos z ZDA... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ko se je Slovenija še potegovala za sedež v VS OZN z Belorusijo je zunanja ministrica zatrjevala, da bo Slovenija nadvse pazila tudi na interese manjših, tudi afriških držav in da nikakor »ni ameriški kandidat«, kar je tedaj razkril Janez Janša.

Nato pa je slovenska diplomacija za mesto slovenskega predstavnika v VS OZN izbrala najbolj »ameriškega« in do ZDA popolnoma nekritičnega, slepo zaverovanega diplomata, kar ga je lahko.

In to tako, da je ob tem na stranski tir odrinila – kar je v nasprotju z diplomatsko prakso – veleposlanika Boštjana Malovrha.

V ozadju gre seveda za nezaupanje in strah pred odtekanjem informacij Janši, kajti veleposlanik Malovrh je izbira prejšnje vlade, navkljub dejstvu, da očitno ima dobre povezave tudi z zdajšnjo, predvsem pa s SD zunanje ministrice Tanje Fajon.

Toda to je samo manj pomembna plat tega diplomatskega zdrsa.

Veliko večja težava je dejstvo, da vlada Roberta Goloba v ZDA oziroma VS OZN 1. oktobra pošilja Samuela Žbogarja.

Žbogar je bil veleposlanik v ZDA v času objave znane »washingtonske depeše« o pogovorih takratnega političnega direktorja MZZ Mitje Drobniča z zunanjim ministrstvom ZDA.

Izbira kandidata za mesto predstavnika v VS OZN kaže, da Slovenija v vlogi vazalne države nesamostojno vrača dolg ZDA, državi, katere kandidatka in podaljšana roka je tudi slovenska diplomacija.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je Žbogarju očital, da je leta 2007 kot veleposlanik v ZDA in kot poklicni diplomat opustil dodati oznako zaupno na dokumentu, »kar je nemara koristilo Žbogarjevi karieri in tedanji opoziciji, vendar je povzročilo državi veliko škodo, ki sem jo moral popravljati pisec teh vrstic. Veleposlanik Žbogar je takrat (31. 1. 2008) dobil slabšo oceno ('zadovoljivo') od običajne, to pa je bilo tudi vse. Ko je postal minister, si je dal Žbogar (maja 2009) oceno svojega delovanja v zvezi z washingtonsko depešo popraviti na 'odlično'. S tem je priznal, da je bila operacija 'washingtonska depeša', čeprav je bila škodljiva za državo, odlična za določeno politično opcijo. Se ima Žbogar po vsem tem pravico pritoževati zaradi mešanja politike in diplomacije?« je pisal Rupel v javnem pismu.

A tudi to je v resnici obroben problem. Dejstvo je, da so slovenski diplomati, z Drobičem in Žbogarjem na čelu v ZDA zgolj kimali ameriškim diplomatom, ki so zahtevali, da Slovenija celo kot prva prizna enostransko odcepitev Kosova, kar je bila jasna kršitev mednarodnega prava. In še danes si upa pametovati na temo še enega trajnega konflikta na evropski celini, ki ga je pod taktirko Washingtona tudi sam pomagal ustvariti:

Slovenska diplomacija z Ruplom, Drobničem in Žbogarjem na čelu je podprla rušenje mednarodnega prava, kar se je svetu vrnilo kot bumerang v primeru Gruzije in nato Ukrajine.

Žbogar ni proti temu niti pisnil.

A niti to ni najhuje.

Leta 2011 je prišla na dan depeša takratnega veleposlanika ZDA v Sloveniji. Poročal je o tem, kako se je srečal z takratnim zunanjim ministrom Žbogarjem.

Ne le, da je Žbogar hitel z zagotovitvami, kako bo Slovenija takoj podprla vstop Hrvaške v NATO in Evropsko unijo, s čemer si je država zaprla pot do rešitve mejnega problema, Žbogar se je tako zelo prilizoval veleposlaniku, da mu je Mladina narisala karikaturo (spodaj), iz ministra pa so se norčevali tudi drugi mediji.

Vir: Posnetek zaslona

Samuel Žbogar je ameriškemu veleposlaniku tudi obljubil, da bi Slovenija lahko povečala število slovenskih vojakov v Afganistanu.

Glede Hrvaške je citiral premierja Pahorja, da bo Slovenija izbrala svoje interese pred evropskimi, istočasno pa napovedal ratifikacijo hrvaškega vstopa v NATO.

Žbogar je bil med letoma 2004 in 2008 namreč veleposlanik v ZDA, po vrnitvi iz Washingtona pa je prevzel vodenje slovenske diplomacije.

Politika ZDA mu je ne samo blizu, pač pa jo je dosledno in povsod nekritično podpiral. Podpiral je politiko, ki je v intervencijah po svetu ubila 4,5 milijona ljudi in jih razselila do 60 milijonov.

Politika ZDA mu je ne samo blizu, pač pa jo je dosledno in povsod nekritično podpiral. Podpiral je politiko, ki je v intervencijah po svetu ubila 4,5 milijona ljudi in jih razselila do 60 milijonov.

Yousif Ghafari je bil prvi veleposlanik, ki ga je sprejel Žbogar, ko je prevzel vodenje MZZ-ja.

Novi zunanji minister Žbogar je tako med prvim uradnim srečanjem z ameriškim veleposlanikom v Ljubljani Yousifom B. Ghafarijem 4. decembra 2008 omenil, da je prvi ambasador, ki ga je sprejel, ker je »proameriški«.

»Slovenija želi še naprej poglabljati svoje transatlantske odnose,« piše v depeši 02 LJUBLJANA 000537 z naslovom Novi slovenski zunanji minister je »proameriški«, a ne popušča veliko glede Hrvaške, ki jo je Ghafari 5. decembra 2008 poslal v Washington in jo je objavila spletna stran WikiLeaks.

Vedno in večno proameriški. Vir: Posnetek zaslona

Žbogar je povedal, da koalicijski dogovor nove vlade poziva k umiku slovenskih dveh inštruktorjev iz Iraka. Zatrdil je, da Slovenija nima nobenega namena zmanjšati števila svojih vojakov v Afganistanu in ga bo morda celo povečala.

Predlagal je tudi, da Slovenija vodi posebno operativno, za vojake nevarnejšo cono v državi, ki je desetletje zatem pregnala NATO in s tem tudi slovenske okupatorje.

Slovenija načrtuje ocenitev svojega sodelovanja, da bi videla, »kako je lahko najbolj koristna za zavezništvo«, ameriški veleposlanik v depeši citira slovenskega zunanjega ministra.

Žbogar je, tako ta depeša, priznal, da od prihajajoče ameriške administracije (Barack Obama je novembra 2008 slavil na predsedniških volitvah, op. a.) pričakuje, da bo poudarila Afganistan.

Menil je, da lahko slovenska vlada v slovenski javnosti z lahkoto brani svoje sodelovanje v misiji v Afganistanu. Dodal je, da nameravata z ministrico za obrambo v bližnji prihodnosti govoriti o teh vprašanjih.

Predlagal je tudi, da Slovenija vodi posebno operativno, za vojake Slovenske vojske sicer nevarnejšo cono v državi, ki je desetletje zatem pregnala NATO in s tem tudi slovenske okupatorje s svojega ozemlja.

Vir: Posnetek zaslona

Žbogar je dejal, da je vlada enoglasno odobrila ratifikacijo Natovih pristopnih protokolov za Hrvaško in Albanijo in predvidel, da ratifikacija v parlamentu, čeprav je tam potrebna dvotretjinska večina, prihodnje leto ne bo težava.

V ločenem pogovoru 4. decembra je Ivo Vajgl, tedaj predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, zagotovil, da »ne bo težava dobiti 60 glasov za Hrvaško priključitev Natu«.

Ko je Slovenija Hrvaško spustila v NATO in EU pa je izgubila pogajalski vzvod za ureditev južne meje, ki je še danes - sporna. Žbogar je bil tisti, ki je ta prizadevanja v ključnem trenutku, po ukazu Pahorja, torpediral.

Ko je Slovenija Hrvaško spustila v NATO in EU pa je izgubila pogajalski vzvod za ureditev južne meje, ki je še danes - sporna.

Njegovo nepopuščanje Hrvaški je bilo tako zgolj navidezno, verbalno. Pomembna so dejanja, z njimi pa je Hrvaški popustil.

Žbogar je bil tisti, ki je ta prizadevanja v ključnem trenutku, po ukazu Pahorja, torpediral.

Ni imel poguma, da bi pri bojkotu Hrvaške vztrajal, kot je to v primeru Makedonije storila Grčija in kot danes svoje interese zasleduje Bolgarija.

»Kupil« je trditev ZDA in EU, da so meje pač dvostranska zadeva, ki nimajo vpliva na pogajanja z Evropsko unijo.

Nato pa je EU pričela zagovarjati nekaj povsem drugega, na primer glede Kosova in drugih kandidatk.

Slovenija pa je medtem, zaradi Žbogarja in Pahorja ostala brez možnosti, da vpliva na politiko Hrvaške.

V VS OZN torej Slovenija pošilja proameriškega diplomata, ki so ga v Sloveniji celo levosredinskim strankam naklonjeni mediji glede odnosa do ZDA slikali kot hlapčevskega ritoliznika.

In hkrati gre za politika, ki je podpiral pahorjansko zunanjo politiko, ki je Sloveniji s cincanjem in prilagajanjem onemogočila rešitev mejnega problema s Hrvaško v skladu z nacionalnimi interesi države.

Ta diplomat pa naj bi sedaj skrbel za »suvereno in samostojno« slovensko zunanjo politiko na East Riverju.

Pa kaj še! 

Izbira kandidata za mesto predstavnika v VS OZN kaže, da Slovenija v vlogi vazalne države nesamostojno vrača dolg ZDA, državi, katere kandidatka in podaljšana roka je tudi slovenska diplomacija.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke