Zakulisne razprave v zvezi NATO: Ukrajina bi lahko zamenjala ozemlje za mir, pa bo na to pristala tudi Rusija?

Kijev bi se lahko na koncu odpovedal svojim zahtevam po ruskem ozemlju v zameno za članstvo v zvezi NATO, je ocenil Stian Jenssen, vodja kabineta generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga.

V svojih izjavah o tem vprašanju pa je Stoltenberg vztrajal, da bo Kijev postavil svoje pogoje za zmago.

»Mislim, da bi lahko bila rešitev, da se Ukrajina odreče ozemlju in v zameno dobi članstvo v Natu,« je po poročanju norveškega časnika VG med razpravo dejal Stian Jenssen.

The moment Washington started the conflict....

(Bucharest summit, 2008)#UkraineRussianWar#Ukraine#Russia pic.twitter.com/XQwza79pXA

— Richard (@ricwe123) August 15, 2023

Razprava o zamenjavi ozemlja za mir že poteka znotraj Nata, je dejal in nakazal, da bi to lahko bila »možna rešitev« konflikta.

Noben voditelj Nata sicer še ni javno podprl ideje, da bi se Kijev odrekel svojim zahtevam po ozemljih Doneck, Lugansk, Herson ali Zaporožje, ki so bila po referendumih, izvedenih ob sklicevanju na pravico narodov do samoodločbe septembra lani že vključena v Rusko federacijo.

So pa številni zahodni politiki doslej že večkrat izrazili dvom o zmožnosti Ukrajine, da zasede Krim – zgodovinsko rusko ozemlje, ki se je leta 2014 ponovno pridružilo Ruski federaciji.

Vendar doslej še nihče od zahodnih politikov ni pozval ukrajinsko vodstvo, da naj opusti svojo zahtevo po polotoku.

Toda o tem se očitno razpravlja v zakulisju.

 #Kyiv celebrates getting those billions froms the #US and the #EU#breaking #UkraineRussianWar #RussiaUkraineWar #UkraineWarNews #Corruption #aid #financialaidpic.twitter.com/KFPIrr8LJe

— Attentive Media (@AttentiveCEE) August 11, 2023

Švicarski časopis Neue Zürcher Zeitung je februarja s sklicevanjem na vire trdil, da je direktor Cie William Burns Rusiji ponudil dogovor »ozemlje za mir«, po katerem bi Moskva obdržala »20 odstotkov ukrajinskega ozemlja«.

Bela hiša, CIA in Kremelj so nato zanikali, da je bil podan tak predlog.

Ali bi tak dogovor sprejela Kijev ali Moskva, ostaja vprašljivo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je lani izjavil, da je bila zagotovitev vojaške nevtralnosti Ukrajine ključni dejavnik za njegovo odločitev, da v državo pošlje vojake, in da bi Ukrajina, ki je povezana z Natom, na mejah Rusije predstavljala nesprejemljivo varnostno tveganje.

Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Aleksej Danilov je v torek izjavil, da se Kijev nikoli ne bo pogajal s Putinovo vlado, da nihče od zahodnih podpornikov Ukrajine ne spodbuja miru in da je treba »Rusijo uničiti kot sodobno Kartagino«.

Doseganje tega cilja je za Kijev izjemno težko. Po zadnjih podatkih ruskega obrambnega ministrstva je ukrajinska vojska v dveh mesecih dolgo pričakovane protiofenzive proti ruskim silam izgubila več kot 43.000 mož in skoraj 5.000 kosov težke opreme.

Stoltenberg vztraja, da bo NATO »zagotovil, da bo Ukrajina dobila orožje, ki ga potrebuje, da bo lahko ponovno zavzela ozemlje, osvobodila dežele in zmagala v tej vojni ter prevladala kot suverena, neodvisna država.«

Toda v Natu doslej niso podali jasnega odgovora na vprašanje, kdaj bi se – če sploh? – Ukrajina lahko pridružila zvezi NATO.

Po vrhu v Litvi prejšnji mesec, na katerem je bila zavrnjena zahteva Kijeva za jasno časovnico vstopa v članstvo je 31 članic Nata izdalo skupno izjavo, v kateri pojasnjuje, da se lahko Ukrajina pridruži le, »ko se zaveznice strinjajo in so izpolnjeni pogoji«.

Pri tem načrtu pa je verjetno največja težava dejstvo, da je Zahod uspešno uničil vse temelje za zaupanje in dogovore z Rusijo.

Politico on the pessimism in the Biden White house. https://t.co/2TUAXrdcNj

— Blackadder  (@EdmundBlackad13) August 15, 2023

Kot je razvidno iz javnih razprav v ruskih medijih in na družbenih omrežjih, v Rusiji ni zaupanja v dosego trajne rešitve za vprašanje statusa Ukrajine z Zahodom.

Rusija bo zato najverjetneje nadaljevala s svojo posebno vojaško operacijo, dokler bo to potrebno, kajti čas je na njeni strani.