Poplave v službi propagande: Nekaterim državam javne zahvale premiera za pomoč, drugim pa le medijski mrk

Srbska vojska je 9. avgusta v Slovenijo napotila 22 pripadnikov ter helikopterje H-145 in Mi-17, da bi zagotovili pomoč prebivalcem prizadetim v poplavah.

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je ob tem dejal, da so to storili na zahtevo srbskega predsednika Aleksandra Vučića in srbske vlade.

»Naša vojska in vojaki so pripravljeni biti kos nalogi, pomagati našim prijateljem iz Slovenije. S tem še enkrat kažemo, da je Srbija iskrena in verodostojna partnerica in prijateljica, prijatelji pa se pokažejo, ko je bolečina in težava, saj je lahko, ko je dobro,« je dejal Vučević.

Izjavil je, da tudi takrat, ko nekatere politike niso poštene do Srbije, Beograd ne beži od solidarnosti, biti s tistimi, ki potrebujejo pomoč.

S tem je očitno meril na slovensko priznanje Kosova kot samostojne države, s čemer je Slovenija prekršila mednarodno pravo in podprla dejanja, ki so ogrozila ozemeljsko integriteto Srbije.

Čeprav je slovensko priznanje Kosova škodilo Srbiji, ta za razliko od Ukrajine redno pomaga Sloveniji.

Zasto u Sloveniju ide vojska a u Tursku su isli vatrigasci spasioci.. ti i tvoj vrhovni vodja ste na pogresnu stranu poslali vojsku..na Kosovo vojska treba da se vrati a ne u Sloveniju.. oni su vec pokazali sta misle o nasoj vojsci.

— Dejan Dexy (@DejanDexy5) August 11, 2023

V Slovenijo so bili sicer napoteni pripadniki vojaškega letalstva in elitne 63. padalske brigade Srbske vojske, v četrtek pa je po kopnem iz Srbije odšel še konvoj z osmimi cisternami - štirimi za gorivo, štirimi za vodo, ter še 34 pripadniki srbske vojske.

Zanimivo pa je, kako so slovenski mediji objavili to novico.

Odkrijemo jo lahko le na straneh tiskovne agencije Morel in, zanimivo, portala Nova24TV.

Osrednji mediji na Slovenskem, ki so precej obširno poročali o državah, ki so pomagale Sloveniji, opravili veliko reportažnih zapisov in poročil s terena pa pripadnikov srbske vojske in njihovih helikopterjev ter cistern niso posebej omenjali, celo takrat ne, ko so jih posnele kamere njihovih kamermanov.

Podobno velja še za nekatere druge države, ki niso članice zveze NATO ali Evropske unije.

Iz Užgoroda v Ukrajini je po 16 urah v Slovenijo prispel konvoj težke mehanizacije, ki nam bo v pomoč v Zgornji Savinjski dolini. Na Tepanjah je pripadnike ukrajinske civilne zaščite pričakal in jim izrazil hvaležnost predsednik vlade dr. Robert Golob. pic.twitter.com/SESyxYXYLL

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 11, 2023

Precej očitno je namreč, da so državni organi in mediji poplave poskusili izkoristiti za propagando, s katero so poudarjali pomen slovenskega članstva ne zgolj v EU, pač pa tudi v zvezi NATO kot ključnega dejstva, zaradi katerega je Slovenija dobila mednarodno pomoč.

Kot tipičen primer velja tudi pompozno zahvaljevanje pripadnikom ukrajinskih služb, ki so s svojimi stroji prišli pomagati Sloveniji.

Osebno se je Ukrajincem in Zelenskemu zahvalil kar predsednik vlade sam in jim pri tem (znova) pel hvalospeve.

Ukrajina, ki je poslala pet bagrov sicer ni članica EU in NATO, vendar je de facto članica severnoatlantske zveze in trenitno v ameriški posredniški vojni z Rusijo, prav zato pa je bila njena pomoč deležna še posebnih zahval.

Srbija pa ni ne članica EU (je pa pridružena članica) in ne zveze NATO in zato takšnih časti očitno ni bila deležna.

Podobno velja tudi za BiH in druge države, ki niso članice EU ali NATO.

Povsem jasno je tudi, da je Ukrajina svojo pomoč poslala Slovniji šele zatem, ko je Slovenija v Ukrajino že poslala številne transporte orožja in skrbi za več kot 8000 beguncev v Sloveniji, kar je državo že stalo več kot 100 milijonov evrov.

Res je tudi, da se Ukrajina v preteklosti ni izkazovala s tako velikimi količinami pomoči Sloveniji, za razliko od drugih držav, kot so Srbija in druge naslednice nekdanje SFRJ, ki so Sloveniji stale ob strani tudi tedaj in ne samo danes.

Tako kot je Slovenska vojska leta 2014 poslala svoje pripadnike na pomoč v Srbijo, da bi pomagali pri takratnih katastrofalnih poplavah, je tudi Srbija vedno, ko je bilo to potrebno, pomagala Sloveniji.

Iskrena zahvala tudi @ZelenskyyUa, ki je osebno odredil napotitev pomoči. Solidarnost deluje v obe smeri @SLOinUKR pic.twitter.com/p0G61R2kEw

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 11, 2023

Poglejmo samo dva zadnja primera večjih katastrof. Ko je bil v Sloveniji leta 2014 katastrofalen žledolom, so se na zaprosilo za pomoč prek mehanizma civilne zaščite Evropske unije takoj odzvale Avstrija, Nemčija in Češka, ki so že po zaprosilu (3. februarja) prispele v Slovenijo s skupaj 31 agregati in ekipami, v naslednjih dneh pa so prispeli še dodatni agregati iz Nemčije ter pomoč iz Poljske, Madžarske, Romunije, Slovaške in Srbije.

Srbija je poslala pet agregatov velike moči.

Pomoč z agregati so ponudili tudi Francija, Bolgarija in Kosovo, vendar agregati ob prejetju ponudbe niso bili ustreznih moči. Ukrajina ni ponudila pomoči.

Ko so lani Slovenijo prizadejali katastrofalni požari, so se v gašenje poleg treh helikopterjev Slovenske vojske in policije vključili še en avstrijski helikopter, en slovaški helikopter, dva srbska helikopterja in dve romunski letali C27-J Spartan.

Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU Copernicus.

Ukrainian flood relief convoy arrives in Slovenia. The convoy consists of 14 vehicles and 5 heavy excavators, accompanied by 51 members of the Flood Emergency Response Unit who will help remedy the consequences of the natural disaster.
Thanks to Ukraine which came to help Slovenia despite the war pic.twitter.com/9Xcn8SqFpi

— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) August 11, 2023

V Slovenijo iz Ukrajine niti tedaj niso poslali pomoči.

V odzivu na letošnje katastrofalne poplave, ki so prizadele večji del Slovenije, je pomoč do ponedeljka ponudilo več držav.

Med njimi so med drugim vse sosede pa tudi Severna Makedonija, Poljska, Latvija, Francija, Nemčija, Češka, Slovaška, Španija, Bolgarija in Črna Gora, ob tem pa tudi Srbija, entiteta Kosovo, Bosna in Hercegovina, Ukrajina in Malta, ki niso članice zveze NATO, pa tudi slovenska skupnost, ki živi v ZDA.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je sicer objavila korekten seznam držav, ki trenutno pomagajo Sloveniji pri odpravi posledic neurij in poplav.

Te države pomagajo z gradbeno mehanizacijo, helikopterji, mostovi in enotami za gradnjo mostov, Slovenija pa je prejela pomoč tudi v obliki vojaških enot in materialno tehničnih sredstev.

Glede na to je skoraj popolno ignoriranje pomoči Srbije in drugih držav v osrednjih medijih, ki niso članice zveze NATO, a vedno pomagajo Sloveniji, v primerjavi s hvalospevi Ukrajini, ki se je odzvala le tokrat - očitno zelo neprimerno in žaljivo za države iz regije, ki se na slovenske klice za pomoč odzivajo redno.

Vse skupaj je seveda zgolj politika in v tem primeru je tudi humanitarnost v službi politike.

Vstop UA v zloglasni NAZO pakt je račun brez krčmarja. Koliko UA bo ostalo je samo v ruskih rokah. Na Putinovem mestu, bi jaz zavzel celo Ukrajino, Galce pa iteral na Poljsko, Ukrajince pa preobrazi, da bi se znebili rusofobije, ki so jim jo v 30 letih instalirali Jenkiji!

— igor Hribar (@19avgust) August 15, 2023

Modre besede Aurelia Jurija je slovenski premier preslišal že lani.

Zaradi te izvenserijske, nenadne in s koristolovnim ciljem poslane ukrajinske pomoči Sloveniji, razbobnane z vseh medijskih zvonov pa se bo od Slovenije v prihodnje zahtevala še nadaljnja pomoč Ukrajini v vojni pod taktirko Washingtona, ki je izgubljena in se nikoli ne bi smela začeti.

Klečeplazna servilnost slovenske vlade do režima v Kijevu in gospodarjev v Washingtonu se tako jasno vidi celo ob naravni nesreči, ki bi morala biti nad dnevno politiko.