REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Za Ukrajino in Hrvaško MILIJARDE, Sloveniji milijoni? Evropska pomoč bistveno manjša od primerne obsegu katastrofe

Za Ukrajino in Hrvaško MILIJARDE, Sloveniji milijoni? Evropska pomoč bistveno manjša od primerne obsegu katastrofeZa Ukrajino je malha vedno odprta, pri Sloveniji pa škrtari: Ursula von der Leyen. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Za Ukrajino je malha vedno odprta, pri Sloveniji pa škrtari: Tako bi lahko na kratko, v enem stavku povzeli obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Sloveniji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namreč v sredo obiskala Slovenijo, si ogledala najbolj prizadeta območja v državi in obljubila hitro pomoč Evropske unije.

Hrvaška je v podobni situaciji dobila bistveno več pomoči, Ukrajina pa šest do desetkrat več od Slovenije.

Vsi slovenski politiki so se zahvaljevali za pomoč, predsednik slovenske vlade pa je tudi poudaril, da je Slovenija dobila pomoč EU takoj, ko je za njo zaprosila.

Toda velika pričakovanja glede pomoči je predsednica EK hitro razblinila z obljubo, po kateri bo Slovenija dobila letos zgolj 100 milijonov, naslednje leto pa še 300 milijonov evrov pomoči.

Toda medtem je postalo jasno, da bo škoda v državi najmanj petmilijardna, kar je okoli 7 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

To je manj, kot je ob podobni nesreči, potresu, ki je naredil za 11,5 milijard evrov škode v Hrvaški, dobila od EU ta država.

Pri tem pa je potrebno vedeti, da je bila tudi na Hrvaškem prva ocena škode zaradi potresov leta 2020, le 5,5  milijarde evrov, a je bila na koncu dvakrat višja.

Na Hrvaškem je tedaj zaradi potresov umrla ena oseba.

Evropski parlament je tedaj Hrvaški  odobril 683,7 milijona evrov iz Solidarnostnega sklada EU za pomoč pri odpravljanju uničujočih posledic prvega potresa.

Po podatkih resornega ministrstva je za obnovo javnih objektov in infrastrukture na območju zagrebškega in banijskega potresa doslej sklenjenih za 2,96 milijarde evrov pogodb, Hrvaška pa je doslej porabila polovico od 1,03 milijarde evrov, ki jih je odobrila EU iz Solidarnostnega sklada.

Hrvaška je morala do konca junija porabiti nekaj več kot milijardo evrov iz Solidarnostnega sklada EU, do zdaj pa so vložili zahtevke za odškodnine v vrednosti 513,7 milijona, kar je 51,22 odstotka vseh dodeljenih sredstev.

Od tega je bilo izplačanih okoli 342,2 milijona evrov ali 34,12 odstotka celotnega zneska.

Ekonomisti so takoj opozorili, da je v tem pogledu slaba tudi ideja vlade o nedelovnem dnevu v ponedeljek, 14. avgusta.

Bolje bi bilo, če bi bila 14. in celo 15. avgust delovna, saj bi s tem gospodarstvo zaslužilo 180 milijonov evrov, ki jih sicer od EU ne bo dobila.

Pomoč za Slovenijo s strani EU pa je pičla tudi, če jo primerjamo s pomočjo za Ukrajino.

Očitno ima Komisija EU Ukrajino, če računamo dobljeno in obljubljeno pomoč, najmanj desetkrat raje kot Slovenijo in ji namenja desetkrat več sredstev.

EU je Ukrajini že dodelila okoli 50 milijard pomoči, do leta 2027 pa namerava v državo poslati še najmanj enkrat toliko pomoči.

Če bi dvajsetkrat manjšo Slovenijo Evropska unija obravnavala enako, bi morala dobiti najmanj 2,5 milijarde pomoči nepovratnih sredstev, v prihodnosti pa še enkrat ali dvakrat – če bi jo mednarodna skupnost obravnavala enako kot Ukrajino - toliko.

Ob tem je Evropska unija za Ukrajino za leto 2023 oblikovala tudi »paket podpore« v vrednosti do 18 milijard evrov. Ta denar pa ni v obliki nepovratnih sredstev.

Primerno bi bilo, če bi Slovenija dobila vsaj dvajsetino pomoči, ki jo je dobila Ukrajina.

A očitno ima Komisija EU Ukrajino, če računamo dobljeno in obljubljeno pomoč, najmanj desetkrat raje kot Slovenijo in ji namenja desetkrat več sredstev, tudi če upoštevamo, da je Slovenija dvajsetkrat manj poseljena država v primerjavi z Ukrajino.

EU je bolj radodarna do Ukrajine kot do Slovenije tudi, ko gre za posojila. Sloveniji bo na voljo 2,7 milijard evrov.

A ta denar bo potrebno vračati, obresti pa bo plačala država.

Ukrajina je dobila drugačno posojilo.

Janša in von der Leynova
Slovenski politiki člane Evropske komisije zmeraj dočakajo kot bogove, država pa vedno dobiva drobtinice. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Njenih 18 milijard so posojilo v okviru programa makrofinančne pomoči EU, imenovanega instrument MFA+.

V drobnem tisku piše, da države članice EU jamčijo za ta posojila in Ukrajincem plačujejo obresti.

Poteza je izjemna glede na to, da Ukrajina ni članica EU in da je bila že pred trenutnim konfliktom ena najbolj skorumpiranih držav na svetu.

EU v ta namen izdaja posebne obveznice, ki jih prodaja vlagateljem.

V Sloveniji je nespoštljiv odnos do žrtev poplav demonstrirala tudi šefica EK, ena od najbolj nesposobnih političark v Evropi – ob tem pa smo videli še ponižujoče prizore slovenskega predsednika vlade in predsednice države, ki so se za takšno žaljivo majhno pomoč celo še zahvaljevali.

Šefica EU je v Sloveniji povedala veliko vzpodbudnih besed, ni pa napovedala, da bo EU za račun Slovenije izdala obveznice.

Glede na pomoč, ki jo je EU tako ali drugače že poslala v Ukrajino (50 milijard) bi bilo zato prav, če bi Slovenija dobila vsaj dvajsetino teh sredstev – torej najmanj 2,5 milijardi evrov.

Glede na to, da je EU obljubila Ukrajini še 50 milijard evrov bi bila Slovenija ob istih kriterijih upravičena do 5 milijard evrov pomoči od EU.

Oziraje na standarde, ki jih je EU postavila v razmerju do Ukrajine je zato potrebno ocenjevati tudi ravnanje EU v tem primeru in prav tako tudi uspehe Golobove vlade.

Vse manj od nekaj milijard pomoči je zato, kot smo že ocenili pred obiskom šefice EK, dokaz nesolidarnosti in neenakega postopanja s Slovenijo, žrtvijo naravne katastrofe.

V Sloveniji je ta nespoštljiv odnos do žrtev poplav demonstrirala tudi šefica EK, ena od najbolj nesposobnih političark v Evropi – ob tem pa smo videli še ponižujoče prizore slovenskega predsednika vlade in predsednice države, ki so se za takšno žaljivo majhno pomoč celo še zahvaljevali.

Slovenski politiki so člane Evropske komisije v Sloveniji zmeraj dočakali kot bogove, država pa je vedno dobivala drobtinice.

Seveda pa je tudi vlada naredila velike napake, ko je, na primer, pred tremi tedni zmanjšala sredstva za zmanjševanje poplavne ogroženosti za 160 milijonov evrov.

Predsednik vlade ni pozabil niti, da se mora, kot se vazalom spodobi, še posebej zahvaliti za pomoč prav Ukrajini, zaradi katere in v primerjavi s katero je Slovenija dobile bistveno manjšo pomoč, kot bi jo lahko, saj je vojna precej izčrpala evropske finance.

To velja tudi za sprejeme Ursule von del Leyen v Sloveniji.

Klanjal se ji je Janša, ob njeni prisotnosti je EU hvalil tudi Golob, a rezultati so daleč od pričakovanj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke