REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je propadla operacija »Barkhane«, ki je nekdanjim kolonizatorjem Afrike omogočala nadaljevati ropanje dobrin

Kako je propadla operacija »Barkhane«, ki je nekdanjim kolonizatorjem Afrike omogočala nadaljevati ropanje dobrinOdstavljeni predsednik Nigra in francoski predsednik Emmanuel Macron. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
»Na strani Francozov je obstajala nezavedna neokolonialna pristranskost,« saj so Francozi afriške vojske obravnavali kot podrejene, poudarja Gaulme.

Državni udar v Nigru, ki se je zgodil v preteklih dneh, pomeni konec neuspešne francoske vojaške operacije »Barkhan v Sahelu, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev in prisotnosti občutka neokolonializma, piše Euractiv.

Razlogi za državni udar so številni in jih je treba razumeti v prizmi splošne geopolitične nestabilnosti na območju Sahela, še posebej zaradi porasta džihadizma, razloguje bruseljski portal.

»Število džihadistov v Nigru zadnjih štiri do pet let vztrajno narašča,« je za Euractiv povedal Benjamin Petrini, znanstveni sodelavec na Mednarodnem inštitutu za strateške študije (IISS). Poudarja, da je to povzročila politično nestabilnost in spravilo na kolena državo, ki je v konfliktu na več frontah.

Niger je ena najrevnejših držav na svetu z več kot 10 milijoni ljudi, ki po podatkih Združenih narodov živijo v skrajni revščini.

Država prestaja tudi enega največjih demografskih razcvetov na svetu, saj družine imajo v povprečju sedem otrok.

V Nigru ni le notranja kriza. Francoska vojaška prisotnost v Sahelu prek zdaj že devet let stare operacije »Barkhane« katere prvotni cilj je bil zagotoviti politično stabilnost v regiji pod taktirko zahodnih sil, velja za velik neuspeh Pariza.

»Francija je prvič poskusila posredovati v Maliju z vojaško operacijo Servalv letih 2012-2013. Imela je omejen rok in je v tem času obveljala kot uspešna operacija,« poudarja Petrini.

Vendar se proti islamskemu ekstremizmu ni mogoče boriti samo na eni liniji, ampak je treba delovati v celotni regiji, dodaja sogovornik Euractiva. »Francija je leta 2014 znova prerazporedila vojake v veliko širšem obsegu, na večjem geografskem območju,« dodaja Petrini.

Vrhunec je bil dosežen leta 2020, ko je bilo na ozemlju velikosti zahodne Evrope razporejenih 5100 francoskih vojakov.

Niger je skoraj 63-krat večji od Slovenije in zelo pomemben vladi v Parizu, saj dobavlja Franciji več kot tretjino urana, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.
Tretjino francoskih mest, industrij in celotnega francoskega gospodarstva napajajo dobrine počrpane iz zemljin te afriške dežele. Vir: Posnetek zaslona

Operacija »Barkhane« je žela nekaj uspeha pri obvladovanju džihadistov, pojasnjuje François Gaulme, raziskovalec možganskegs trusta IFRI.

Toda državni udar v Maliju leta 2020 in državni udar v Burkini Faso leta 2022 pričata o splošnem neuspehu Francije pri izpolnjevanju ciljev operacije »Barkhane«, kar je počasi spodbudilo nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva – to pa je prepričalo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da napove postopno opustitev vojaške operacije novembra 2022.

Razmere v Nigru označujejo konec francoske vojaške avanture v Sahelu, potem ko se je Pariz soočil z negativnimi odzivi javnega mnenja po vsej regiji, je za radio France inter povedal Thierry Vercoulon iz IFRI.

Dejstvo je, da so tudi nacionalne vojske iz regije Sahel le delno sledile ukazom Francozov, kar je ustvarilo občutek neravnovesja moči.

»Na strani Francozov je obstajala nezavedna neokolonialna pristranskost,« saj so Francozi afriške vojske obravnavali kot podrejene, poudarja Gaulme.

Toda Francija je nadaljevala vojaško sodelovanje v Sahelu in to na način, ki je za lokalno prebivalstvo postal nevzdržen.

»Macron je pred nekaj leti predstavil zamisel o strateškem pregledu vpletenosti Francije v Sahel,« pravi Petrini, čeprav so državni udari v Maliju in Burkini Faso povzročili, da so zahodne sile začele razmišljati reaktivno in ne proaktivno.

Policija v Nigru, po puču. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Upokojeni mornariški polkovnik in vojaški zgodovinar Michel Goya je svojčas trdil, da bi morala Francija po neuspešni operaciji »Barkhane« popolnoma zapustiti Sahel in ad hoc posredovati pri »gašenju požara«.

Zanimivo je, da so tako Goya kot drugi francoski komentatorji, ki so nekoč kritizirali navzočnost Wagnerja in delovanje ruskih plačancev v Afriki, zdaj korenito spremenili svoja stališča.

Zdaj namreč predlagajo (tvit zgoraj), da bi morala Francija posnemati rusko paravojaško skupino Wagner in narediti francoske Wagnerjevce na Črni celini…

Toda niti obisk ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna v Nigru marca letos, ki je sprva imel za cilj, da prispeva k stabilnosti, ni uspel preprečiti državnega udara.

»Najbolj škodljiva stvar, ki se danes dogaja afriškim narodom, je ostra konkurenca med zahodnimi akterji in Rusijo, ki poustvarja občutek hladnovojne posredniške vojne, kjer sta dve velesili soočeni na navidez nevtralnem ozemlju,« opozarja Petrini.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek