REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bloomberg: »Zadnji žebelj« v krsto Macronove strategije za Afriko

Bloomberg: »Zadnji žebelj« v krsto Macronove strategije za AfrikoFrancoski predsednik je načrtoval, da bo preoblikoval francosko strategijo v Sahelu, a je njegova politika po državnem udaru v Nigru doživela popoln fiasko. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pred dvema tednoma je francoska zunanja ministrica Catherine Colonna predsedniku Mohamedu Bazoumu v prestolnici Nigra Niamey obljubila finančno pomoč in poudarila pomen te države kot ključne partnerice Francije, piše Bloomberg.

Medtem je bil Bazoum po nedavnem državnem udaru v Nigru aretiran in strategija francoskega predsednika Emmanuela Macrona za Afriko je šla rakom žvižgat. Zdaj je v popolnem razsulu.

Danes se Pariz trudi prepričati države na območju Sahela, da jim lahko prisotnost nekdanje kolonialne sile še vedno prinese - nekaj dobrega.

Pravzaprav Niger Franciji pomeni veliko. Ne samo, da je Niger ohranil tesne poslovne in kulturne vezi z nekdanjo metropolo svojih kolonizatorjev, postal je tudi glavno oporišče za francoske enote, ki se borijo proti radikalnim islamistom.

Le nekaj dni po začetku konflikta v Ukrajini so se francoske sile morale umakniti iz Malija.

Pariz se sooča s protesti lokalnega prebivalstva, saj še vedno vztraja pri svoji prisotnosti v nekdanjih kolonijah. Zdaj pa lahko le opazuje, kako raste pomen Rusije v regiji, ki je bila tradicionalno del francoskega vplivnega območja, ugotavlja Bloomberg.

»Francozi morajo biti tiho, čim bolj tiho. Vsaka beseda, ki jo izgovorijo, se obrne proti njim,« pojasni Moussa Mara, ki je bil malijski premier v času predsednika Ibrahima Boubacarja Keïteja do leta 2020, ko je bil ta odstavljen z državnim udarom.

»A Francozi, žal,« je dodal Mara, »ne morejo biti tiho.«

Mara meni, da je zdaj Francija postala grešni kozel in da so se afriški voditelji osredotočili na napake Francozov, da bi ubežali domačim težavam.

Francoska vlada je v torek sporočila, da se pripravlja na evakuacijo francoskih državljanov in drugih Evropejcev, potem ko jim je zaprtje meja in zračnega prostora Nigra onemogočilo, da bi sami zapustili to afriško državo.

Macron je pričakoval, da mu bo uspelo preoblikovati francosko strategijo v Sahelu, sušni regiji, ki se razteza čez več zahodnoafriških držav.

Ta regija je že nekaj časa v središču ambicij Emmanuela Macrona, ki je trdil, da želi zgraditi most med razvitimi državami in revnimi državami globalnega juga.

Nekaj ​​ur po državnem udaru so pučisti obtožili Pariz, da načrtuje vojaško intervencijo za vrnitev Bazouma na oblast, kar Francija zanika.

Pariz trenutno poskuša ubraniti veleposlaništvo, na katerega je nedavno tudi streljano.

V odgovor je francoska vlada, ki ima v Nigru nameščenih 1500 vojakov, zamrznila pomoč, ki je lani znašala 120 milijonov evrov, in opozorila, da se bo odzvala, če bo kateri od njenih državljanov napaden.

Macron je podprl tudi Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav, ki je napovedala, da bi lahko uporabila vojaško silo, če demokratično izvoljeni predsednik ne bo vrnjen na položaj.

Predsednik Mednarodnega centra za preučevanje Sahela (Centre International de Réflexion et d'Etudes sur le Sahel) Seidik Abba meni, da partnerstvo s Parizom kljub prisotnosti več tisoč vojakov in številnih vojaških objektov ni prineslo pričakovanih rezultatov.

Rym Momtaz iz Mednarodnega inštituta za strateške študije s sedežem v Parizu poudarja, da se pojavlja zrcalni vzorec državnih udarov v Maliju, Burkini Fasu in zdaj še v Nigru, ki mu sledijo napadi na francoska veleposlaništva, zahteve po umiku francoskih vojakov in izobešanje ruskih zastav.

Mali, prav tako nekdanja kolonija, je nedavno ukinil francoščino kot uradni jezik.

Državni udari ustvarjajo pas držav pod vojaško oblastjo, ki se raztezajo od Atlantskega oceana do Rdečega morja, večina pa je bližje Rusiji kot Zahodu.

Niger je bil pod prejšnjo oblastjo denimo eden redkih primerov v Afriki, ki je v Združenih narodih glasoval za obsodbo Rusije zaradi Ukrajine.

Srednjeafriška republika je še ena nekdanja francoska kolonija, ki se je se pogajala z vojaško vlado v Burkini Faso, ki je prav tako izgnala francoske enote, kar še bolj poudarja vse večji vpliv Moskve v regiji.

Bazoum se je junija udeležil Macronovega vrha v Parizu, katerega cilj je bil ponovno uravnovesiti finančne in gospodarske odnose med bogatimi in revnimi državami.

Pariz je pred dvema tednoma v Niameyu pohvalil odnos z Nigrom in dodal, da ga je treba »okrepiti in nadaljevati«.

Evropska unija in ZDA sta Niger, ki je drugi največji proizvajalec urana v Afriki, doslej videli kot zanesljivega partnerja v Sahelu, ki Evropi in Američanom dobavlja uran in zlato navkljub dejstvu, da to zelo revno državo pestita revščina, politična in gospodarska nestabilnost.

Čeprav Macron zdaj posega po novih, nefrankofonskih državah v Afriki, bi lahko imela izguba francoskih tradicionalnih partnerjev globoke posledice.

»Če bo državni udar uspešen, bo predstavljal pomembno oviro za projekcijo francoske moči v regiji,« je dodal Momtaz, saj je bil »Niger Francozom opora v tem delu Afrike.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek