Romi v Sloveniji v pismu komisarju SE o svojem položaju

Zveza romskih skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik je na komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muiznieksa naslovila pismo, v katerem navaja, da položaj Romov v Sloveniji ni takšen, kot ga predstavlja vlada. Ob tem opozarja na po njihovem nedopustno delitev Romov na avtohtone in neavtohtone in državi očita kršenje človekovih pravic.

Zveza romskih skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik je pismo naslovila na komisarja Muiznieksa, prav tako ga je v vednost poslala parlamentarnim strankam v Sloveniji, z njim bo seznanila tudi nekatere druge institucije po Evropi, je STA povedal predsednik zveze Haris Tahirović. Kot je dejal, so se za pismo odločili zato, ker vlada v Evropi predstavlja "zavajajoče stanje".

Razmere, v katerih bivajo Romi v Sloveniji, so slabe, kar je med drugim ob svojem obisku romskih naselij v Sloveniji leta 2015 ugotovila tudi poslanka v Evropskem parlamentu Soraya Post, je dejal Tahirovič. Zveza od slovenske vlade zato zahteva, da začne "odgovorno reševati" problematiko Romov, med drugim zahtevajo spremembe zakona o romski skupnosti, ki Rome v Sloveniji deli na avtohtone in neavtohtone in na tej podlagi avtohtonim daje pravico do predstavnika v občinskih svetih nekaterih občin. Tahirovič pravi, da je zaradi tega veliko Romov izključenih iz teh procesov.

Direktor vladnega urada za narodnosti Stane Baluh glede omenjenega pisma navaja, da je to legitimna pravica vsakega posameznika. Glede položaja oz. napredka romske skupnosti v Sloveniji, gledano celostno, pa dodaja, da je morda v očeh nekoga počasen, a vendarle tudi na mnogih področjih viden. "Zavedamo se, da je ponekod položaj še nezadostno urejen," je za STA navedel Baluh in dodal, da se pripravljajo in sprejemajo ukrepi za izboljšanje stanja, da pa gre za dolgoročni proces, ki je odvisen od številnih dejavnikov.

Glede kriterija avtohtone naseljenosti pojasnjuje, da je ta uporabljen le pri pravici, da imajo Romi v občinskem svetu svojega predstavnika, ki ga sami izvolijo. Gre za t. i. kolektivno zaščitno pravico. Ta torej ni dana posameznikom kot takim, ampak romskim skupnostim kot posebnim lokalnim skupnostim zaradi zavarovanja njihovih etničnih značilnosti.

Dejstvo, da je zakonodajalec skladno z ustavno zasnovo občine kot lokalne skupnosti vezal politično predstavništvo romske skupnosti v občinskem svetu na ustaljeno oz. tradicionalno, zgodovinsko naselitev te skupnosti na določenem območju občine, pomeni razumen razlog za različno obravnavo teh skupnosti. Zato je tako razlikovanje ustavno dopustno, pojasnjuje Baluh in dodaja še, da Slovenija ne načrtuje spreminjanja veljavne zakonodaje, ki se nanaša na politično participacijo romske skupnosti na lokalni ravni, saj ocenjuje, da to ni potrebno.

Slovenska vlada je sicer nedavno sprejela t. i. četrto periodično poročilo o izvajanju okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin v RS, v katerem so predstavljeni tudi ukrepi na različnih področjih, povezani s pripadniki romske skupnosti v Sloveniji.

Poročilo med drugim navaja, da se po izteku Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2010-2015 pripravlja nov programski dokument za Rome. Področja, na katera bo novi nacionalni program moral še posebej opozoriti, so področja nestrpnosti do Romov in sovražni govor, odpravljanje predsodkov do Romov in razbijanje stereotipov o Romih v medijih in družbi nasploh ter krepitev dialoga in sodelovanja med pristojnimi državnimi in lokalnimi organi, romsko skupnostjo in različnimi organizacijami civilne družbe, je navedeno v omenjenem poročilu.

V poročilu so navedeni tudi odgovori vlade na vprašanja in priporočila Sveta Evrope, ki se med drugim nanašajo na zagotavljanje možnosti vključevanja predstavnikov romske skupnosti v javno življenje na lokalni ravni, na ukrepe za izboljšanje bivalnih razmer Romov, prav tako se nanašajo na reševanje težav romskih učencev in na spodbujanje medijske prisotnosti objav o romskih vprašanjih in v romskem jeziku.