REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vse manj ljudi v Sloveniji podpira NATO, 67 odstotkov pa jih ne zaupa niti poročanju osrednjih medijev o vojni v Ukrajini

Vse manj ljudi v Sloveniji podpira NATO, 67 odstotkov pa jih ne zaupa niti poročanju osrednjih medijev o vojni v UkrajiniStop NATO: Ljudje v Sloveniji ohranjajo protiimperialistična in mirovniška prepričanja. Razumejo, da bodo stotine milijonov in milijarde, ki gredo za orožje v Evropi, pobrane iz proračunov za naše vrtce, bolnišnice in domove za starejše. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Praktično vse slovenske parlamentarne stranke brez zadržkov podpirajo širitev zveze NATO in druge načrte tega zavezništva, ki so z ogrožanjem Rusije privedli do vojne v Ukrajini.

Raziskava kaže na dramatično povečanje dvomov med tistimi, ki so doslej podpirali zvezo NATO v Sloveniji.

Med njimi je le ena, ki ima do neke mere drugačen odnos in to je – Levica.

Ob vrhu v Vilni je Levica objavila izjavo, ki je opozorila na dejstvo, da Slovenija je in ostaja ena od najbolj skeptičnih držav, ko gre za podporo zvezi NATO.

Pri tem so se sklicevali na samo anketo zveze NATO ki je potekala med 17. aprilom in 18. majem.

Svoje mnenje je v raziskavi izrazilo 30481 prebivalcev vseh držav članic in tudi Švedske.

Anketarji so v vsaki državi anketirali približno 1000, v Albaniji in Črni gori pa približno 500 ljudi.

Anketo so objavili tudi nekateri slovenski mediji, vendar pogosto z zavajajočimi »interpretacijami.«

Vir: Posnetek zaslona

V Levici so naredili nekaj drugega – opozorili, da je delež podpore zvezi NATO rekordno nizek tudi v primerjavi z začetno podporo na referendumu in primerjali nepotrebne in vse večje izdatke za obrambo s tistimi, ki jih država namenja za raziskovanje in razvoj.

Za primerjavo z dvoodstotnim pragom za vojsko: sredstva, namenjena raziskovanju in razvoju v slovenskih proračunih praviloma ne presegajo 0,5 odstotka BDP.

»V Vilni poteka vrh NATO pakta, na katerem so generali in voditelji sklenili, da morajo države članice za vojaške proračune odslej nameniti najmanj 2 odstotka svojih bruto domačih proizvodov.

Dvoodstotni prag BDP je bil doslej splošni cilj, ki ga ni upoštevala večina držav članic, vključno s Slovenijo. Sedaj pa je opredeljen kot minimalna spodnja meja. Takšna odločitev je odraz stanja v Evropi, ki se na vseh koncih pospešeno loteva novega vala militarizacije in trošenja za orožje namesto za dejanske družbene potrebe.

Za primerjavo z dvoodstotnim pragom za vojsko: sredstva, namenjena raziskovanju in razvoju v slovenskih proračunih praviloma ne presegajo 0,5 odstotka BDP.

Odločitev vrha NATO je pospremljena z množico izjav javnih komentatorjev in strokovnjakov o tem, kako moramo prevzeti svoj delež odgovornosti. O tem, kako je Natova polomija v Afganistanu že davno pozabljena. O tem, kako se pričakuje, da mora vojna v Ukrajini spodbuditi večjo navdušenost nad zvezo.

Ampak prebivalci Slovenije ohranjamo eno najnižjih podpor NATO paktu in njegovi ideologiji med vsemi državami članicami.«

»Po lastnih raziskavah, ki jih vsako leto izvaja NATO, bi samo še 56 odstotkov prebivalcev Slovenije glasovalo za vstop v zvezo. To je padec za kar 7 odstotnih točk z lanskoletnih 63 odstotkov. Za primerjavo, celo na referendumu o vstopu, ki je potekal marca 2003, praktično sočasno z začetkom globoko nepopularne ameriške invazije na Irak, je za vstop kljub temu glasovalo 66 odstotkov prebivalcev Slovenije.

Pod polovico je recimo padel delež ljudi, ki verjamejo, da članstvo v paktu zmanjšuje možnost napada na Slovenijo (46 odstotkov), enako delež ljudi, ki ocenjujejo, da vojna v Ukrajini ogroža Slovenijo (45 odstotkov). Povprečji za eno in drugo vzdolž celotnega NATO sta 62 odstotkov oziroma 64 odstotkov.

Pod polovico je recimo padel delež ljudi, ki verjamejo, da članstvo v paktu zmanjšuje možnost napada na Slovenijo (46 odstotkov), enako delež ljudi, ki ocenjujejo, da vojna v Ukrajini ogroža Slovenijo (45 odstotkov). Povprečji za eno in drugo vzdolž celotnega NATO sta 62 odstotkov oziroma 64 odstotkov.

Številke dokazujejo, da kljub redni propagandi in kljub skoraj univerzalni podpori političnih strank ljudje v Sloveniji ohranjajo protiimperialistična in mirovniška prepričanja. Razumejo, da bodo stotine milijonov in milijarde, ki gredo za orožje v Evropi, pobrane iz proračunov za naše vrtce, bolnišnice in domove za starejše.

Čeprav smo daleč edina stranka v parlamentu s takšnimi pozicijami, bomo v Levici še naprej zagovarjali protimilitaristična stališča. Iz zaostrovanja geopolitičnih trenj ne more biti miru in varnosti, samo novi konflikti in vojne.

Prebivalcev Slovenije ne ogrožajo druge države, ampak rastoče cene, čakalne vrste v zdravstvu in vremenske katastrofe. Pred nami so številni izzivi, ki so jih desetletja zanemarjale številne vlade in ki so bistveno bolj pomembni od novega kroga nabave oklepnikov ali protiraketnih sistemov.

NATO ni odgovor, ne v času miru in ne v času vojne!,« so zapisali v svoji izjavi.

Vir: Posnetek zaslona

Vendar Slovenija pozitivno izstopa od povprečja članic zveze NATO še po nekaterih drugih odgovorih.

Največ glasov v prid zavezništva je mogoče najti v Albaniji in na Poljskem, najmanj pa v Bolgariji, ki je še nekoliko bolj »natoskeptična« od Slovenije.

Zanimivo je, da se je v primerjavi z enako raziskavo, izvedeno pred enim letom, letos za 6 odstotkov znižal delež tistih, ki bi na referendumu glasovali za obstoj Slovenije v zvezi NATO.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Delež tistih, ki bi glasovali za izstop, je ostal pri 30 odstotkih.

Ljudje v Sloveniji ohranjajo protiimperialistična in mirovniška prepričanja. Razumejo, da bodo stotine milijonov in milijarde, ki gredo za orožje v Evropi, pobrane iz proračunov za naše vrtce, bolnišnice in domove za starejše.

Do padca podpore je prišlo na račun tistih, ki so odgovorili z »ne vem.«

To kaže na dramatično povečanje dvomov med tistimi, ki so doslej podpirali zvezo NATO.

Da je v Sloveniji veliko razumnih ljudi, ki ne nasedajo na laži množičnih medijev kažejo tudi odgovori na vprašanje, kako zelo pomembno je članstvo v zavezništvu.

Le 56 odstotkov jih je menilo, da je članstvo v NATO paktu zelo pomembno, pri čemer jih je bilo le 19 odstotkov popolnoma prepričanih v to in 37 odstotkov razmeroma prepričanih.

19 odstotkov pa jih meni, da članstvo v zavezništvu ni pomembno.

Po rezultatih raziskave tudi manj kot polovica Slovencev meni, da bi morala Slovenija pomagati braniti katero od preostalih članic zavezništva v primeru napada.

Manj kot polovica jih tudi meni, da članstvo v zavezništvu zmanjšuje verjetnost napada na državo in nasprotuje povečevanju izdatkov za obrambo.

Delež tistih, ki podpirajo povečanje izdatkov, se je sicer povečal iz 22 na 25 odstotkov. Število tistih, ki menijo, da bi morali za izdatke porabiti manj denarja, se je znižal iz 33 na 26 odstotkov.

A v Sloveniji je kar 26 odstotkov vprašanih proti povečevanju izdatkov za obrambo - to je samo odstotek manj kot v Italiji, kjer jih je proti povečevanju 27 odstotkov.

Vir: Posnetek zaslona

In to je največje nasprotovanje med članicami zveze NATO.

V Sloveniji je kar 26 odstotkov vprašanih proti povečevanju izdatkov za obrambo - to je samo odstotek manj kot v Italiji, kjer jih je proti povečevanju 27 odstotkov.  In to je največje nasprotovanje med članicami zveze NATO.

Podobno nizka je tudi podpora nadaljnjemu zagotavljanja pomoči Ukrajini, ki je pod taktirko Washingtona in zvezo NATO izzvala vojno z Rusijo.

Tudi v tem primeru je Slovenija s 50-odstotno podporo veliko pod povprečjem, ki znaša 64 odstotkov.

V Sloveniji je torej, če izključimo tiste, ki nimajo mnenja o tej zvezi, okoli 65 odstotkov vprašanih za NATO, okoli 35 odstotkov vprašanih pa proti zvezi NATO.

Tretjina vprašanih je bistveno več, kot v drugih članicah.

Še pomembnejši vpogled v dogajanje pa nam dajejo odgovori, vezani na poročanje medijev o Ukrajini.

Obrambni stroški
Vir: Posnetek zaslona

Zgolj 30 odstotkov vprašanih je izrazilo, da popolnoma ali delno zaupajo poročanju slovenskih medijev o vojni v Ukrajini.

Kar 67 odstotkov vprašanih poročanju medijev o tej temi ne zaupa.

To je drugi najvišji rezultat med vsemi državami, bolj medijem ne zaupajo le še v Grčiji in na Madžarskem.

A za katere medije gre?

Odgovora na to vprašanje nimamo, toda sklepati je mogoče, da večina pozna predvsem poročanje osrednjih medijev v državi, zato so njihovi odgovori predvsem kritika le-teh.

Desna politična trobila v tem vidijo zaroto levičarskih medijev, ki menda še premalo »navijajo« za Ukrajino in NATO v tej vojni.

»Od samega začetka invazije smo v slovenskih dominantnih medijih spremljali odmerjanje medijskega prostora politikom, nekdanjim politikom in mnenjskim voditeljem, ki so skušali prebivalstvo prepričati, da bi se morali v svoje dobro nemudoma enostransko razorožiti in prepustiti agresorju, Rusiji, ozemlja, ki jih je uspela okupirati,« so ocenili v na spletni strani Nova24TV.

Vir: Posnetek zaslona

Gre za zavajajočo oceno. Prostor je bil res »odmerjen« takšnim kritikom, a zelo pičlo.

Odgovori vprašanih v anketi zveze NATO posredno dokazujejo, da javnost, ki v 67 odstotkih ne verjame osrednjim medijem in njihovim poročilom o ukrajinski vojni - ni na strani osrednjih medijev.

Kritikov zveze NATO v javnem prostoru, ki ga obvladujejo osrednji mediji praktično ni slišati, zato pa se neprestano prenašajo ocene vseh mogočih uradnikov zveze NATO in enake zgrešene puhlice, ki jih nato ponavljajo slovenski politiki in razni »strokovnjaki.«

V resnici je prav obratno, kot ocenjuje strankarski medij SDS – vsi mediji v Sloveniji, tako provladni kot »neodvisni« ob ukrajinski vojni že od vsega začetka nekritično povzemajo večinoma zahodne in ameriške poglede na to vojno, vsi ostali pogledi in informacije pa so skoraj v celoti odsotni.

To je danes jasno vsakomur, ki prebira ali spremlja osrednje slovenske medije.

Edini, ki poroča drugače je seveda Insajder.com.

In zato odgovori vprašanih v anketi zveze NATO posredno dokazujejo, da javnost, ki v 67 odstotkih ne verjame osrednjim medijem in njihovim poročilom o ukrajinski vojni - ni na strani osrednjih medijev.

In nič ne kaže, da se bo to spremenilo.

Tudi z »osvoboditvijo« javne RTV ne, kajti tudi »Globus« in podobne oddaje na RTV Slovenija ostajajo ujete v monotono ponavljanje dolgočasnih in zavajajočih pogledov podpornikov NATO pakta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek