REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Niso potrebne mine: Kanadska oklepna vozila se samouničijo na ukrajinskem terenu

Niso potrebne mine: Kanadska oklepna vozila se samouničijo na ukrajinskem terenuMed celim kupom »čudežnega« zahodnega orožja je eno vozilo še posebej izstopalo po svoji (ne)učinkovitosti na bojišču. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V zadnjih dveh tednih, odkar se je začela dolgo napovedovana ukrajinska protiofenziva, je bilo objavljenih na desetine videoposnetkov, ki prikazujejo učinke ruskega orožja in min ter eksplozivnih naprav na ukrajinsko vojaško opremo, ki so jo donirale države članice Nata. Med celim kupom »čudežnega« zahodnega orožja je eno vozilo še posebej izstopalo po svoji (ne)učinkovitosti na bojišču.

Na družbenih omrežjih se je namreč pojavil posnetek onesposobljenega oklepnega transporterja »Senator«, kanadskega podjetja »Roshel«, ki stoji na eni od makadamskih cest Ukrajine.

Najprej se opazi, da so kolesa izpadla iz ležajev in ostala v popolnoma popačenem položaju, poleg njih pa se vidi, kako iz vozila izteka neznana tekočina, najverjetneje olje.

Na prvi pogled bi lahko sklepali, da je robustni »Senator«, ki po videzu spominja na transporterje kot je južnoafriški »Milkor«, med vožnjo naletel na protitankovsko mino. Po drugi strani pa, če podrobneje pogledamo posnetek, lahko zlahka ugotovimo, da na vozilu ni nobenih drugih vidnih poškodb, kot so praske in luknje, ki bi jih povzročila eksplozija.

Poleg tega je vprašljivo, ali bi lahko oklepno vozilo, kot je »Senator«, sploh preživelo srečanje s tovrstno mino, če upoštevamo dosedanje izkušnje z ukrajinskega bojišča.

Prav tako odsotnost kakršnih koli poškodb na zgornjem delu vozila izključuje možnost, da bi transporter zadela topniška granata, protitankovska vodena raketa ali pehotno orožje, kar se je zgodilo drugemu vozilu istega prozvajalca, kot je razvidno iz posnetka spodaj:

Zato se postavlja vprašanje, kdo je pravi krivec za poškodovanje in popolno onesposobitev »Roshelovega« vozila iz prvega tvita (zgoraj), odgovor pa je menda preprost – teren.

Zato se postavlja vprašanje, kdo je pravi krivec za poškodovanje in popolno onesposobitev »Roshelovega« vozila iz prvega tvita.

Kljub svoji robustni zasnovi to v Kanadi izdelano terensko vozilo očitno ni bilo kos brutalnemu zaporoškemu terenu, tako da je bodisi zaradi močnega udarca prednjega dela ob blatno cesto bodisi zaradi tednov intenzivne obrabe, sklop koles preprosto popustil.

Da pa bi popolnoma razumeli, zakaj je prišlo do nenavadne situacije, ko so tudi vozilo, ki so ga uporabljali za reševanje ranjencev morali reševati po trčenju z ukrajinskim blatom, se je treba seznaniti s samim proizvajalcem.

Podjetje »Roshel«, ustanovljeno leta 2016, s sedežem v kanadskem mestu Mississauga (Ontario), ukvarja se z načrtovanjem in proizvodnjo oklepnih kolesnih vozil. Na spletni strani podjetja piše, da so njihova vozila namenjena zagotavljanju taktične podpore, transporta in logističnih operacij, medtem ko so primarni nameni »Senatorja« mejne patrulje in policijske dejavnosti.

Z nadaljnjo analizo tehnično-taktičnih lastnosti zadevnega oklepnega transporterja ugotavljamo, da ta ni namenjen uporabi v razmerah hudih spopadov na fronti, kakršni trenutno potekajo v regiji Zaporožje.

Gre dejansko za nadgradnjo civilnega poltovornjaka Ford F-550, katerega šasija je opremljena s karoserijo iz balističnega jekla, v notranjosti vozila pa so nameščeni sedeži, odporni na mine. No, ne povsem odporni, kot kaže posnetek zgoraj.

Glavni razlog za to je dejstvo, da gre dejansko za nadgradnjo civilnega poltovornjaka Ford F-550, katerega šasija je opremljena s karoserijo iz balističnega jekla, v notranjosti vozila pa so nameščeni sedeži, odporni na mine. No, ne povsem odporni, kot kaže posnetek v tvitu zgoraj.

Čeprav se »Senatorji« lahko pohvalijo s celovito zaščito IV. stopnje, je njihova uporaba v vojnih razmerah nekoliko omejena in to zaradi prevelike obremenitve osi, vzmetenja in samega kolesnega sklopa, ki nastane kot posledica dodatega oklepa.

Ford F-550, ki je osnova za oklepni transporter »Roshel«, namreč tehta okoli tri tone in ima nosilnost okoli pet ton in pol, medtem ko sam »Senator« tehta kar osem ton.

Dodajmo k temu še posadko, sestavljeno iz 8-12 ljudi s popolno bojno opremo in razumeli bomo, zakaj se je vozilo s posnetka poškodovalo med premikanjem po neasfaltirani cesti polni lukenj in grbin. Preprosto povedano, vzmetenje civilnega tovornjaka ni zasnovano za takšno težo, zlasti v opisanih razmerah zaporoške fronte.

Ni tank: Ford F-550. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kot že omenjeno, je sedež podjetja »Roshel« v Kanadi, vendar je lastnik podjetja in ustvarjalec »Senatorja« Roman Šimonov, izraelski priseljenec ukrajinskega rodu, kar daje celotni zgodbi osupljiv zasuk.

Osebna vez lastnika z Ukrajino sega tudi do zaposlenih v »Roshelu«, saj ima podjetje v svojih vrstah okoli 80 ukrajinskih emigrantov, ki delajo na različnih položajih.

Sama ideja o pošiljanju oklepnih transporterjev kot pomoč Kijevu je prišla od žene Romanova, prav tako ukrajinskega porekla, načrtovana donacija pa bi štela okoli 200 »Senatorjev«.

Zaradi vsega naštetega zgodba dobiva veliko večji simbolni pomen, zanimivo pa je, da to ni prvič, da Ukrajinci množično sodelujejo pri proizvodnji vozil na severnoameriški celini.

Po drugi svetovni vojni je veliko ljudi z ozemlja Ukrajine emigriralo v ZDA in Kanado, med njimi je bil tudi Ivan Demjanjuk, paznik v nacističnih uničevalnih taboriščih Sobibor, Majdanek in Flossenbürg.

Gre za človeka, ki je dolgo veljal za razvpitega paznika taborišča Treblinka z vzdevkom »Ivan Grozni«, zaradi česar je bil leta 1988 v Izraelu prvič obsojen na smrt, nakar je bila ta sodba leta 1993 razveljavljena.

Osemnajst let kasneje je bil v Nemčiji obsojen na pet let zapora zaradi sodelovanja pri 27.900 umorih med službovanjem v naštetih taboriščih.

K simboličnosti celotne zgodbe pa prispeva detajl iz Demjanjukovega življenja, da je bil, tako kot mnogi njegovi rojaki, zaposlen v tovarni avtomobilov Ford v Clevelandu.

Zato se postavlja vprašanje, ali je izbira Forda F-550 kot zasnove za »Senator« zgolj naključje ali način izražanja hvaležnosti podjetju, v katerem se je veliko število ukrajinskih emigrantov, med katerimi je bilo veliko tistih vprašljivih biografij glede grozodejstev, ki so jih med drugo svetovno vojno storili na Stari celini, zlahka po vojni zaposlilo v tovarnah Henryja Forda, ki je bil tudi sam privrženec nacistov.

Fordov odnos do Judov je bil prav gotovo pogodu nacističnemu režimu in je med drugim (tudi zaradi industrijske dejavnosti Ford Motor Company v nacistični Nemčiji, katera je aktivno in pomembno sodelovala pri opremljanju nemške armade pred drugo svetovno vojno) odigral pomembno vlogo pri odločitvi Adolfa Hitlerja, da mu je leta 1938 podelil najvišje državno priznanje, kar jih je Tretji rajh podeljeval tujcem.

Adolf Hitler je imel na steni svoje pisarne izobešen ogromen portret ameriškega industrialca Henryja Forda, v pogovoru za Detroit News leta 1931 pa je to pojasnil z dejstvom, da je prav Henry Ford zanj »velik navdih«.

Celo več kot to, Ford je edini Američan, čigar ime je omenjeno v Hitlerjevi knjigi »Moj boj« (nemško Mein Kampf).

»Samo enemu človeku, Fordu, je kljub judovskemu besu uspelo ohraniti popolno neodvisnost... od nadzornih gospodarjev proizvodnje v ljudstvu, ki šteje sto dvajset milijonov ljudi,« je zapisal Hitler.

Povezava med Fordom in njegovim podjetjem ter nacisti sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko je ameriška avtomobilska industrija tekmovala za primat na nemškem trgu.

Hitler je občudoval ameriško masovno produkcijo in je bil vnet bralec antisemitskih del Henryja Forda. Nekateri zgodovinarji gredo tako daleč, da trdijo, da Hitler nikoli ne bi postal takšen rasist, če ne bi prebral Fordovega dela »Mednarodni Jud«, je sklenil Washington Post.

Nobena skrivnost ni, da je sam Ford gojil simpatije do nacistov, predvsem zato, ker je menil, da »tisti, ki tako sovražijo Jude, ne morejo biti tako slabi«. Prav on je bil prvi veliki občudovalec Hitlerja z Zahoda in se je na vso moč trudil, da bi Ameriko obdržal izven vojne, ko je postalo jasno, da Evropa drvi v novo vojno prav po Hitlerjevi zaslugi…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke