REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Še en nakup brez razpisa: Slovenija kupuje nemški IRIS-T, poglejte, kako »dobro« se je obnesel v Ukrajini! (VIDEO)

Še en nakup brez razpisa: Slovenija kupuje nemški IRIS-T, poglejte, kako »dobro« se je obnesel v Ukrajini! (VIDEO)Gre za zelo ranljiv sistem, ki je zelo drag in ga je mogoče preprosto uničiti z zelo poceni droni. Slovenija pa zaščite proti dronom - nima. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenija je po neuradnih informacijah časopisa Delo v sklepni fazi dogovorov za nakup dveh nemških sistemov protizračne obrambe IRIS-T z dosegom do 40 kilometrov.

Pogodba za okoli 200 milijonov evrov vreden nakup naj bi bila sklenjena v kratkem.

Gre za enega od večjih nakupov orožja.

Tudi za tega je enako kot za prejšnje, že vse od afere Patria značilno to, da se orožje kupuje brez javnih razpisov.

Gre za enega od večjih nakupov orožja. Tudi za tega je enako kot za prejšnje, že vse od afere Patria značilno to, da se orožje kupuje brez javnih razpisov.

Slovenija ob tem znova kupuje orožje nemških proizvajalcev. Prejšnji sistem Roland je bil prav tako nemški, kupljen je bil rabljen, z debelimi provizijami in že kmalu izven uporabe.

Zadnje rakete so na Hrvaškem uničili leta 2018.

Kot navaja Delo je Slovenija v zaključni fazi dogovora za nakup dveh nemških sistemov protizračne obrambe IRIS-T.

Gre za sistem, ki s tovornjaka izstreljuje rakete z dosegom do 40 kilometrov. Rakete so vodene z GPS-sistemom in lahko dosežejo cilje do višine 20.000 metrov.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pogodba, vredna okoli 200 milijonov evrov, bi bila lahko sklenjena v nekaj tednih.

»Nakup sistema protizračne obrambe oziroma modula zračne obrambe je opredeljen v resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 ter srednjeročnem obrambnem programu Slovenije 2023–2028,« so pojasnili na obrambnem ministrstvu.

Res je sicer, da takšen sistem Slovenija potrebuje.

A zakaj ga kupuje znova brez razpisa, ne da bi izbrali najboljšega, saj obstajajo tudi drugi sistemi (NASAMS, Mistral, itd.) - ostaja nejasno.

Res je sicer, da takšen sistem Slovenija potrebuje. A zakaj ga kupuje znova brez razpisa, ne da bi izbrali najboljšega, saj obstajajo tudi drugi sistemi (NASAMS, Mistral itd.) - ostaja nejasno. Še posebej to velja za vlado, ki je napovedovala, da bo vse delala maksimalno transparentno. Sedaj pa javnost za velike nakupe izve 'preko noči'.

Še posebej to velja za vlado, ki je napovedovala, da bo vse delala maksimalno transparentno. Sedaj pa javnost za velike nakupe izve preko noči.

Je šlo morda za »prisilni nakup« zaradi odpovedi nakupa nemških Boxerjev?

Nemčija je dva sistema IRIS -T poslala v Ukrajino, po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva, ki jih navaja Delo pa je učinkovitost raket presegla pričakovanja »s stoodstotnim učinkom«.

Toda ti podatki niso povsem točni.

»Ukrajinski voditelji so izjavili, da je sistem IRIS-T uspel v 90 odstotkih napadov,« je v poročilu ta mesec zapisal Ian Wiliams iz Projekta protiraketne obrambe pri CSIS in dodal, da je imela druga zahodna donacija, ameriški NASAMS, 100-odstotni uspeh – vsaj glede na komentarje ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina novembra lani.

Potem je tu še orožje, ki ga je Ukrajina imela že pred izbruhom vojne, večinoma sistemi iz sovjetskega obdobja, ki vključujejo protizračne rakete srednjega dosega S-300 in Buk M1.

Ti sistemi so imeli približno 80-odstotno stopnjo uspešnosti pri napadih ruskih manevrirnih raket, piše v poročilu CSIS.

Toda vsa ta poročila je potrebno vzeti z rezervo. Prvič zato, ker so zahodni voditelji zelo nagnjeni k temu da neobjektivno hvalijo zahodno orožje in podcenjujejo rusko.

S-300
S-300. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V resnici je tako, da je Rusija kot predvsem velika kopenska sila ogromno vlagala v razvoj raket in se zato lahko pohvali tudi z najboljšimi uspehi.

Ob tem zadetki v Ukrajini pričajo, da učinkovitost zahodnega protizračnega orožja ni takšna, kot se propagira.

Pogosto drage zahodne rakete zadenejo tudi poceni drone, nevarnejše rakete pa se prebijejo do ciljev.

Sistem IRIS-T je dober, a pri tem ne smemo pozabiti, da ima relativno kratek doseg. Stari sistemi S-300 brez težav uničujejo cilje oddaljene 120 kilometrov, balistično pa dosežejo 400 kilometrov, IRIS-T pa doseže cilje oddaljene le 40 kilometrov.

Ob tem gre tudi za zelo ranljiv sistem, ki je zelo drag in ga je mogoče preprosto uničiti z zelo poceni droni, v kolikor nimamo še učinkovite zaščite proti dronom. In Slovenija je - nima.

Ruski BUK-M1 ima še večji domet: 50 kilometrov. Kitajski sistemi FK-3, ki jih je kupila Srbija imajo domet 100 kilometrov.

Ob tem gre tudi za zelo ranljiv sistem, ki je zelo drag in ga je mogoče preprosto uničiti z zelo poceni droni, v kolikor nimamo še učinkovite zaščite proti dronom.

In Slovenija je - nima.

Ob tem MORS verjetno zavaja tudi s ceno, saj naj bi bila cena enega sisstema okoli 140 milijonov evrov. Težko je verjeti, da bo Slovenija za dva plačala 200 milijonov evrov, prej bo držalo, da bo za dva porabila skoraj 300 milijonov evrov.

Samo ena raketa sistema stane 380.000 evrov.

V videoposnetku iz Ukrajine, ki se je pred kratkim pojavil na družbenih omrežjih, je mogoče videti rusko lebdeče strelivo 'Lancet', ki natančno zadene zelo sodoben radar Hensoldt TRML-4D, ki je ključna komponenta nemškega sistema zračne obrambe IRIS-T.

Ta radar, bistveni del raketnega sistema zemlja-zrak IRIS-T SLM, je morda edini, ki ga je Ukrajina prejela doslej. Ob tem je bil morda zadet tudi lansirnik.

Tipičen enojni sistem IRIS-T SLM je sestavljen iz treh mobilnih lanserjev, večfunkcijskega radarja, nameščenega na tovornjak, in drugega tovornjaka, spremenjenega v vozilo za poveljniško mesto.

Lancet pa kot vidimo spodaj, nima težav niti pri uničevanju najmodernejšega tanka Leopard 2...

Raketni sistem na tovornjakih je namenjen sestreljevanju bojnih letal, jurišnih helikopterjev, brezpilotnih letal, protiradarskih raket, manevrirnih raket, bomb in dronov.

Večnamenski radar je zadolžen za sledenje več ciljem hkrati.

Ker je znano, da je domet lebdečega streliva Lancet nekje med 40 in 70 kilometri, je bil radar TRML-4D domnevno nameščen vzdolž frontnih črt.

Na videoposnetku je mogoče videti osebo, ki stoji na vrhu kabine radarskega tovornjaka, tik preden se Lancet zaleti v radar.

TRML-4D ostane negiben, medtem ko je v zadnjih kadrih videoposnetka mogoče videti operaterje, kako bežijo proč.

V tem primeru je ruski Lancet, ki stane od 20.000 evrov do 40.000 evrov uničil sistem IRIS-T, ki stane 140 milijonov evrov...

V tem primeru je ruski Lancet, ki stane od 20.000 evrov do 40.000 evrov uničil sistem IRIS-T, ki stane 140 milijonov evrov...

To bi lahko bila velika izguba za Ukrajino, saj naj bi imela samo en TRML-4D, čeprav je Nemčija v svojem nedavnem paketu pomoči obljubila vsaj še sedem.

Trenutno ima Ukrajina v svojem inventarju dva popolnoma delujoča sistema zračne obrambe IRIS-T.

Tudi Slovenija bo zato morala še počakati na svoje sisteme.

In potem bo morala kupiti še sisteme, s katerimi bo zaščitila dragoceni IRIS-T, da kdaj ne bo doživel iste usode kot tisti v Ukrajini.

Ni tudi izključeno, da ga Slovenska vojska ne bo »preizkušala« kar v Ukrajini, če bo vojna takrat, ko ga dobi iz Nemčije še trajala…

Da vlada premierja Roberta Goloba za vojsko denar vedno ima, za plače v zdravstvu in šolstvu pa nikakor ne, pa vladni koaliciji očitno ni potrebno pojasnjevati, saj so vse stranke, od Svobode prek SD-ja do Levice uspešno hipnotizirane z amerškim duhom »ruske nevarnosti.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke