REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trije scenariji: Kako bi lahko turške volitve usodno vplivale na odnose Turčije do zahoda, zveze NATO in Rusije?

Trije scenariji: Kako bi lahko turške volitve usodno vplivale na odnose Turčije do zahoda, zveze NATO in Rusije?Erdogan in Kiliçdaroğlu

V Turčiji potekajo zelo pomembne predsedniške volitve. Mnogi v državi, predvsem pa politiki na zahodu upajo, da bodo prinesle konec vladavine Recepa Tayyipa Erdogana.

Po napovedih je zelo verjetno, da bodo zmagovalca predsedniških volitev Turki dobili šele v drugem krogu.

Za položaj predsednika se bodo spopadli trije kandidati, potem ko je predsednik Domovinske stranke Muharrem Ince v četrtek odstopil od kandidature.

Poleg Erdoğana ima največ možnosti za zmago opozicijski kandidat Kemal Kiliçdaroğlu.

V predsedniški tekmi sodeluje še kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan, ki pa naj ne bi imel realnih možnosti za zmago.

Mnogi v državi, predvsem pa politiki na zahodu upajo, da bodo volitve prinesle konec vladavine Recepa Tayyipa Erdogana.

Kiliçdaroğluja podpira raznoliko opozicijsko Narodno zavezništvo šestih strank, znano kot Miza šestih, podprla pa naj bi ga tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP).

Trenutno ima v nekaterih anketah rahlo prednost Kiliçdaroğlu, v drugih pa Erdogan.

Erdoganov položaj in položaj njegove Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) naj bi bil ogrožen kot še nikoli doslej, med drugim tudi zaradi februarskega uničujočega potresa.

Poleg kritik odziva na potres in odgovornosti za obseg njegovih posledic Erdoganu očitajo tudi vse večjo avtoritarnost.

Kiliçdaroğlu se predstavlja kot umirjen in pošten politik in kot nasprotje ognjevitemu in oblastnemu Erdoğanu, ki je imel kot predsednik že dva mandata, njegov tretji pa bi bil neskladen z ustavo, če ne bi leta 2018 začel veljati nov predsedniški sistem.

Turški parlament ima 600 sedežev, poslanci pa so izvoljeni za pet let. Za vstop v parlament mora stranka zbrati vsaj sedem odstotkov glasov ali biti del zavezništva, ki zbere tolikšen delež.

Za sedeže v parlamentu se tokrat poteguje 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov.

Agencija ADA napoveduje Erdoganovo zmago v prvem krogu s 50,6 % glasov, njegov protikandidat Kilicdaroglu pa naj bi prejel 44,8 % glasov.

Agencija ADA napoveduje Erdoganovo zmago v prvem krogu s 50,6 % glasov, njegov protikandidat Kilicdaroglu pa naj bi prejel 44,8 % glasov.

Konda Research vidi stvari drugače, Erdoganu napoveduje 43,7 % glasov, vodji opozicije pa 49,3 %. Medijske ankete napovedujejo podobne rezultate – anketa časnika Hürriyet napoveduje zmago Erdoganu, časnik Duvar pa glavnemu konkurentu.

Edina stvar, s katero se vsi strinjajo, je, da bo Ogan težko zbral več kot 5% glasov.

Medtem ko Erdoganove možnosti za zmago na predsedniških volitvah ocenjujejo kot visoke, je na parlamentarnih volitvah videti precej drugače – Stranka za pravičnost in razvoj bo verjetno izgubila večino.

Glede na javnomnenjsko raziskavo Motto in Bulgu Research 34,2 % podpira predsednikovo stranko, medtem ko 33 % podpira Republikansko ljudsko stranko – največjo opozicijsko frakcijo v državi.

Na volilnih lističih bo skupaj zastopanih 32 strank in pet zavezništev.

V Rusiji so kljub temu prepričani, da celo zamenjava na oblasti ne bo usodna za odnose med državama.

Trenutno obstajajo trije glavni scenariji, kako se lahko odvijajo turške volitve, je povedal Amur Gajiyev, raziskovalec na Inštitutu za orientalske študije Ruske akademije znanosti.

»Prvi je pozitiven izid za Erdogana in njegovo stranko - tako predsednik kot njegova stranka zmagata po enem ali dveh volilnih krogih,« je dejal strokovnjak.

Drugi scenarij predvideva, da bo Erdogan zmagal na predsedniških volitvah, vendar bo njegova koalicija v parlamentu poražena, kar bo pomenilo spremembo sestave parlamenta v korist opozicije.

Če bo šlo po tretjem scenariju, bosta izgubila tako Erdogan kot vladajoča koalicija.

Če bo šlo po tretjem scenariju, bosta izgubila tako Erdogan kot vladajoča koalicija.

»Ne glede na posledice potresov in poročila o Erdoganovem slabem zdravstvenem stanju strokovnjaki menijo, da bo sedanji predsednik najverjetneje ponovno izvoljen, vendar bo njegova stranka izgubila vpliv in ne bo imela več enake stopnje politične moči. To pomeni, da prerazporeditev sil v parlamentu ne bo v korist vladajoče koalicije. Ta scenarij lahko povzroči krizo,« meni strokovnjak.

V zadnjih letih se je diplomatska teža Turčije močno povečala. Stališča Ankare so sedaj dolžne upoštevati ne le sosednje države, ampak tudi druge svetovne sile, ugotavlja Gajijev.

Zahvaljujoč svoji vlogi praktično edinega posrednika, ki se je odzval na svetovno prehransko krizo – ko je Turčija olajšal dogovor o žitu – je Turčija pridobila pomembne prednosti in zdaj odkrito izjavlja, da je »svet večji od petih«, je dodal strokovnjak.

To se nanaša na pet stalnih članic Varnostnega sveta OZN – stanje, ki, kot pogosto trdi Erdogan, ne odraža današnje svetovne realnosti.

»Turčija želi sodelovati v globalnem sistemu upravljanja na tako globalno visoki ravni. To je predvsem postalo mogoče zaradi rusko-ukrajinskega konflikta in vloge Turčije v njem,« je dejal Gajiyev.

Opozoril je tudi, da je Turčija postala močno regionalno tranzitno središče – ne le v smislu energije, ampak tudi hrane, transporta in logistike.

To pomeni, da prejema ogromne denarne transferje, privilegije in dividende.

Vendar mnogi niso srečni zaradi dejstva, da se Turčija krepi, zlasti glede na osebnost njenega trenutnega voditelja.

V zadnjem letu se je Erdoganova nepopustljivost pokazala pri sprejemu članic Nata – Ankara je glavni nasprotnik pristopa Švedske k bloku in je Stockholm obtožila podpiranja terorizma.

Zato poznavalci domnevajo, da Zahod upa na zmago opozicije v Turčiji. Ameriški politiki iz sedanje vlade so to tudi javno večkrat povedali - ne da bi jih kdo obtožil vmešavanja v volitve...

»Kilicdaroglu je bolj prozahodno usmerjen kot drugi kandidati,« je dejal Viktor Nadein-Rayevsky, višji raziskovalec na Inštitutu za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose v Moskvi. Ugotavlja, da se namerava opozicija vrniti k ataturški ideologiji, ki temelji na pogledih na sodobno državo.

»Atatürkovci so osredotočeni na odnose z Zahodom. Te ideje, ki jih je Erdogan večinoma opustil, se zdaj oživljajo,« je dejal strokovnjak.

Strokovnjak Ruskega sveta za mednarodne zadeve Kirill Semenov se strinja. Prepričan je, da če bo Kilicdaroglu zmagal na volitvah, »[bo] bolj aktivno sodeloval z evropskimi državami, vključno z Natom, in bo delil splošna stališča zavezništva.«

»Švedska se bo vseeno pridružila Natu, to je samo vprašanje časa. Čeprav bo morda Erdogan, če zmaga, spet poskušal odložiti ta proces iz osebnih razlogov – na primer zato, ker sta Zahod in Nato aktivno podpirala Kilicdarogluja. Erdogan se bo morda poskušal maščevati in postaviti nekaj ovir,« je dejal Semenov.

»V vsakem primeru bo Kilicdaroglujeva zmaga koristna za Nato, saj Erdoganove neodvisne zunanje politike, še posebej znotraj zavezništva, ne delijo vsi – vsekakor ne opozicija,« je dejal Nadein-Rayevsky.

Ker je Turčija trenutno edina država Nata, ki lahko vodi polnopravni dialog z Rusijo, bo izid volitev po Gajijevih besedah vplival tudi na diskurz Moskve s članicami bloka.

Ker je Turčija trenutno edina država Nata, ki lahko vodi polnopravni dialog z Rusijo, bo izid volitev po Gajijevih besedah vplival tudi na diskurz Moskve s članicami bloka.

Če Erdogan zmaga, bodo odnosi Turčije z Rusijo, vključno z energetskim in vojaškim sodelovanjem, ostali prednostna naloga.

Nadein-Rayevsky meni, da je to Erdoganova velika prednost.

Vendar pa zmaga prozahodne opozicije ne bi pomenila takojšnjega poslabšanja odnosov med Ankaro in Moskvo, saj bi bila odpoved vsem ugodnostim, ki jih Turčija prejema od svojih odnosov z Rusijo, »vsaj velika neumnost glede zunanje politike,« poudarja Gajiyev.

»Mislim, da tega ne bi storila niti opozicija, da ne omenjam Erdogana. Zdi se mi, da se rusko-ukrajinski odnosi ne bodo ostro zasukali, še posebej, če bo Erdogan ostal na oblasti,« je dejal strokovnjak.

Opozicija za zdaj nastopa tudi iz proruske perspektive. V svojem volilnem manifestu januarja je Nacionalno zavezništvo obljubilo krepitev vezi z Rusijo z uravnoteženim in konstruktivnim dialogom na institucionalni ravni.

»Spodbujali bomo odnose z Rusijo na institucionalni, ne vodstveni ravni, kot se to dogaja zdaj pod Erdoganom in Stranko za pravičnost in razvoj. Ohranjali bomo odnose na ravni institucij in zunanjega ministrstva,« je za RIA Novosti dejal Unal Cevikoz, namestnik predsednika stranke za zunanje odnose.

Opozoril je, da bo opozicija glede odnosov z Moskvo upoštevala tako dolgoletne zgodovinske odnose med državama kot tudi članstvo Turčije v Natu.

Opozoril je tudi, da bo Ankara še naprej posrednica med Rusijo in Ukrajino.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke