petek, 27. september 2024 leto 29 / št. 271
Kitajska vrača udarec: Ameriško protikitajsko vojno hujskaštvo bo Zahodu prineslo boleče protiukrepe
Ameriški kongres bi odobril neposreden vojaški spopad s Kitajsko, če bi Peking izvedel napad na Tajvan, je v petek zvečer za Fox News povedal predsednik zunanjega odbora predstavniškega doma Michael McCaul.
Teksaški republikanski predstavnik je govoril iz Tajpeja med tridnevnim obiskom dvostrankarske delegacije na samoupravnem otoku.
Sending US troops to Taiwan is on the table and worth it says Chairman of the House Committee on Foreign Affairs of the US Michael McCaul.
— Mats Nilsson (@mazzenilsson) April 8, 2023
"Then you're talking about an authorized use of military force or a declaration of war which we haven't utilized since WWII. If China… pic.twitter.com/SCi4ddYfks
McCaul je dejal, da bi ameriški zakonodajalci privolili v pošiljanje ameriških vojakov v spopad s Kitajsko, če bi ljudje v ZDA podprli ukrep, ne da bi pojasnil, kako natančno bi se taka podpora merila.
»Če bi komunistična Kitajska napadla Tajvan, bi bilo to zagotovo na mizi in nekaj, o čemer bi razpravljali Kongres in z ameriškim ljudstvom,« je dejal.
In dodal, da »če Američani to podpirajo, bo Kongres sledil.«
Vendar pa je McCaul vztrajal, da je »konflikt vedno zadnja možnost« in obisk ameriške delegacije opisal kot način »zagotavljanja odvračanja Kitajske.«
Ameriško-kitajske odnose so pred tem zaostrili obiski ameriških delegacij na Tajvanu, ki ga ima Kitajska za neodtujljivi del svojega suverenega ozemlja.
After Tsai-McCarthy meeting: 9 representatives arrived in Taiwan, sending a signal to Beijing
— Spotlight on China (@spotlightoncn) April 7, 2023
A delegation of nine U.S. representatives led by House Foreign Affairs Committee chair Michael McCaul arrived in Taiwan for a three-day visit to the island from April 6-8. pic.twitter.com/xZX4KZ2v0C
Na vojaški fronti se je Kitajska odločila napeti svoje pomorske mišice in je obkrožila Tajvan s floto, ki je vključevala 9 rušilcev in 1 letalonosilko, ter izvedla simulirane raketne napade na otok.
Peking je medtem tudi pozorno opazoval prizadevanja Zahoda, da bi s sankcijami uničil rusko gospodarstvo, izbrisal rusko kulturo in vpliv s svetovnega prizorišča ter zamenjal vlado Vladimirja Putina, in ugotovil, da je Kitajska naslednja na tnalu.
Ob tem je protikitajska retorika v Združenih državah Amerike dosegla še višjo raven, pri čemer so Kitajsko redno opisovali kot sovražnico ZDA s strani vidnih politikov obeh strank, tako demokratov Joeja Bidna kot republikancev (Donalda Trumpa).
Pričakovanja Kitajske, da bodo Združene države pod Bidnovo taktirko spoštovale politiko ene Kitajske, o kateri so se v Pekingu izpogajali z Richardom Nixonom davnega leta 1972, so bila izbrisana, ko je Washington namignil, da je Tajvan v očeh ZDA že neodvisna država.
Ni šlo samo za prazne besede. Leta 2022 je tedanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi vodila delegacijo na Tajvan zaradi ostrih nasprotovanj Kitajske, ki ji je leto kasneje sledil sedanji predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy, ki je sedanji predsednici Tajvana nato izrekel dobrodošlico v Združenih državah.
Pred to žalitvijo so ZDA sestrelile kitajski balon, za katerega je Peking vztrajal, da je vremenarska platforma, medtem ko je Washington trdil, da je vohunska oprava. Vse to je imelo kumulativni učinek in povzroča velike spremembe v odnosih med ZDA in Kitajsko, ki spreminjajo gospodarski, diplomatski in vojaški status quo.
In sedaj sledijo protiudarci Kitajske.
There is also good, if not excellent, synergy, philosophy, connection between Modi and Putin; a lot better than between Biden and Modi for sure. pic.twitter.com/yE0Ud5ffLm
— Dan Popescu (@PopescuCo) April 10, 2023
Na gospodarski fronti naj bi Kitajci, ki nadzorujejo 98 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemeljin, zaradi nacionalne varnosti prepovedali izvoz tehnologije magnetov redkih zemelj v ZDA, piše v članku v japonskem Yomiuri Shimbunu.
Ti redki minerali so bistveni za proizvodnjo električnih vozil in skupine naprednega ameriškega vojaškega orožja ter letal.
Kitajska dela tudi zgodovinske in vsebinske poteze na diplomatskem prizorišču.
V začetku marca je Peking posredoval pri zbliževanju Irana in Savdske Arabije.
The collapse of US hegemony, and the US' greatest fear-a united Islamic world standing with communist #China, in one video?#SaudiArabia #Iran pic.twitter.com/YNrCwQZqlK
— Going Underground (@GUnderground_TV) April 8, 2023
Ob tem kitajsko gospodarstvo že prekaša ameriško, čeprav o tem na Zahodu neradi govorijo.
CIA Director William Burns made a trip to Saudi Arabia where he expressed frustration at Saudi Arabia’s peace deal with Iran, brought about by China’s mediation efforts. (WSJ)
— Going Underground (@GUnderground_TV) April 7, 2023
The US quite literally furious at the breakout of peace and stability in the Middle East? pic.twitter.com/GjG5hX2G8H
Ena od tabel lepo pokaže, da je bilo kitajsko realno produktivno gospodarstvo že leta 2019 trikrat večje od ameriškega.
Dejansko je do leta 2017 kitajski realni proizvodni sektor presegel skupno proizvodnjo ZDA, Evropske unije in Japonske.
Poveden je tudi grafikon, ki prikazuje izjemno rast kitajskih patentnih prijav v zadnjih štiridesetih letih, ki so se povečale s skoraj nič na več kot 60 odstotkov vseh svetovnih vlog do leta 2018, kar je skoraj petkrat večji delež v primerjavi z ZDA.
Obstaja nekaj empiričnih dokazov, da imajo ti uradni statistični podatki vpliv v resničnem svetu.
Ameriška podjetja so ustvarila in nekoč popolnoma prevladovala v ekosistemu družbenih medijev in pametnih telefonov, ki je tako pomemben za svetovne potrošnike, njihov položaj pa se je dolga leta zdel nedotakljiv.
Toda glede na nedavni članek. ki ga je objavil Wall Street Journal so štiri od petih najbolj priljubljenih aplikacij za pametne telefone v ZDA zdaj kitajske, Facebook pa je na petem mestu.
China is building 8000 schools in Iraq.
— Richard (@ricwe123) April 10, 2023
The US has built less than 30 schools since its invasion of Iraq in 2003.
Fewer than that are operable.
Meanwhile, the US's "coalition" dropped more than 29.000 bombs on Iraq from 2003-2011.
China builds, the US bombs....
pic.twitter.com/qXUVQk0OLw
Glavni odgovor ZDA je bila grožnja s prepovedjo TikToka, ki je med zahodno mladino izjemno priljubljen, podobno kot je nomenklatura propadajoče Sovjetske zveze nekoč obupano poskušala prepovedati zahodne jeans hlače in rock glasbo.
Ta hiter razvoj Kitajske na področju tehnologije in gospodarske konkurenčnosti ni presenetljiv.
Kot je leta 2008 poudaril fizik Steve Hsu, po mednarodnih psihometričnih podatkih ameriška populacija verjetno vsebuje približno 10.000 posameznikov z IQ 160 ali več, medtem ko je skupno število za Kitajsko okoli 300.000, kar je tridesetkrat več.
Največja strateška ranljivost Kitajske je bila njena odvisnost od uvožene energije in surovin, da bi nahranila svojo ogromno industrijsko bazo.
Med mednarodnim spopadom bi ZDA potencialno lahko uporabile svoj nadzor nad morji, da bi preprečile tako vitalne dobave.
Toda Rusija ima največjo zakladnico takšnih virov na svetu in ameriška sovražnost do Rusije je zdaj to državo pognala v tesen objem njene kitajske sosede, kot je bilo nedavno poudarjeno na moskovskem vrhu njunih dveh nacionalnih voditeljev.
Xi Jinping meets Putin.
— Richard (@ricwe123) April 8, 2023
Xi Jinping meets Macron and Von der Leyen.
See the difference..... pic.twitter.com/tY0QtMWyba
Tako so ameriške, skrajno neumne poteze, ki jim sledi tudi slovenska zunanja politika skovale močno kitajsko-rusko zavezništvo, ki bo verjetno izpodrinilo ZDA s prevladujočega položaja v svetu.
Takšen izid bi bil dogodek zgodovinskih razsežnosti, po obsegu primerljiv z razpadom Sovjetske zveze pred tremi desetletji.
Osnovna teza v mednarodnih odnosih še vedno velja in zapoveduje: »Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj.«
S hkratnim pritiskom na Kitajsko in Rusijo so Združene države pomagale ustvariti tisto, kar je nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Brzezinski imenoval »zavezništvo oškodovanih«.
To je kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu omogočilo, da je izničil uspešno »tristransko diplomacijo« Washingtona iz sedemdesetih let, ki je povečala razkol med Kitajsko in primarnim sovražnikom Združenih držav, Sovjetsko zvezo.
3) These are the “changes” that Putin and Xi were talking about a couple weeks ago. They made sure to do it in front of the media, to ensure the world heard them.
— Clandestine (@WarClandestine) April 6, 2023
We are in the middle of a massive shift in the global power structure.
US global hegemony is dead. pic.twitter.com/rjMoxqMCiG
Rusija in Kitajska sta kljub nepodpisanemu paktu sedaj – tesni zaveznici.
Namesto da bi ZDA delovale po maksimi deli in vladaj, jim je uspelo združiti največji konkurentki.
Ker Xi in Putin nista samo trenutna predsednika Kitajske oziroma Rusije, ampak voditelja, katerih mandati dejansko nimajo datumov poteka, bodo morale Združene države razumeti, da se soočajo, kot je zapisal eden od ameriških komentatorjev, z »najbolj pomembnim neprijavljenim zavezništvom na svetu.«